Lani prijavili največ spletnih goljufij doslej: mamijo z dobički in izpraznijo račun

Že januarja, ko je lansko spletno varnost v Sloveniji predstavil nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, je bil izstopajoč podatek o velikem skoku zabeleženih spletnih incidentov. Skladno s tem se je povečalo tudi število prijavljenih kaznivih dejanj spletnih goljufij, v katerih so od prevaranih odtujili 40,4 milijona evrov – kar je okoli deset milijonov več kot leto pred tem. »V letu 2025 je bilo prejetih 2562 prijav oškodovanja iz naslova spletnih goljufij, kar je 24,1-odstotni porast prijav v primerjavi z letom 2024,« okvirne podatke predstavi Drago Menegalija z Generalne policijske uprave. Številke so višje kot leta 2024, ko je škoda znašala 30,8 milijona evrov v okoli dva tisoč prijavljenih primerih. Ob prijavljenih oškodovanjih pa obstajajo tudi tovrstna, ki jih ljudje tudi ne prijavijo na policijo, ker se zavedajo majhnih ali ničnih možnosti, da povrnejo svoj denar. Policija širšo javnost opozarja na najpogostejše oblike spletnih goljufij, ki ustvarjajo tudi največja oškodovanja.

Daleč največ, nad 25 milijoni evrov, je goljufom uspelo pridobiti v nad tisoč primerih goljufij z investicijskimi vlaganji. Za njihovo razumevanje je nazoren primer našega bralca z gorenjskega konca, ki je opisal, kako so njegovo pozornost pritegnile reklame o obetu dobička pri londonskem investicijskem podjetju. Najprej je investiral nekaj tisoč evrov: »Dobiš borznega posrednika, moj je bil hrvaško govoreč človek, menda stanujoč v Ljubljani.« Denar naj bi naložila v zlato in srebro, naraščanje dobička pa je bralec spremljal prek spletnega računa: »V roku dveh mesecev je dobiček narasel na 20.738 evrov,« je bil takrat še zadovoljen bralec. Ko pa je zahteval izplačilo, so ga junija najprej napotili, da vnaprej plača 4496 evrov davka na dobiček na račun na Poljskem. Zatem je dobil navodilo, da plača še zahtevo za provizijo za 1898 evrov »za sigurno izplačilo dobička«. Po nekaj dneh še ni dobil denarja: »Razlaga je bila, da moja banka ni hotela sprejeti plačila. Zahtevali so, da na mobi inštaliram aplikacijo Anydesk in nakažem spet za nove podatke 2502 evra, da bom denar lahko dvignil v Ljubljani.« Zadnja zahteva, preden so se prevaranti nehali oglašati, je bila zahteva za nakup kriptokuponov: zanje je bralec odštel še 1050 evrov.

V danem primeru je žrtev zaradi oglasov sama stopila v stik s prevaranti, Menegalija s policije pa opozarja, da goljufi marsikoga prevarajo tudi s klici na naključne telefonske številke: »Goljufi so tuji državljani, ki so se naučili nekaj slovenskih besed – vse z namenom, da bi lažje prepričali slovenske državljane o resničnosti zgodbe, ki je povsem izmišljena. Običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov.« Nekateri goljufi pa po navedbah policije redkeje govorijo tudi srbohrvaški ali angleški jezik. Vse pogostejše so tudi prevare z nedostavljenimi artikli – v to kategorijo sodijo prevare, s katerimi lovijo prodajalce rabljenih reči na različnih posredniških straneh: »Ko na portalu objavite oglas, vas lahko hitro po objavi prek SMS-sporočila ali aplikacij Viber oziroma WhatsApp kontaktirajo spletni goljufi, ki hitro ponudijo nakup in predlagajo plačilo prek storitve Brez skrbi ali domnevne dostavne službe.« Zatem pošljejo povezavo na ponarejeno spletno stran dostavne službe ali banke ter zahtevajo vnos številke kartice, datuma veljavnosti in varnostne kode. »Prodajalce opozarjamo, da je denarna sredstva mogoče prejeti izključno na bančni račun — in ne na številko plačilne kartice,« poudarja policija, ki svetuje uporabo uveljavljenih spletnih prodajnih mest, preverjanje domen in predvsem, da sploh ne klikate sumljivih povezav.

Ker goljufi zatemnijo računalniški zaslon žrtve, ta sploh ne ve, da ji praznijo bančni račun. FOTO: Reuters