Le brezhiben je varen

GORNJA RADGONA – Bliža se jesenski čas, ko je treba z njiv, iz sadovnjakov in vinogradov pospraviti največji del kmetijskih pridelkov. Za to se uporablja različna lahka in težka mehanizacija, zato je dobrodošlo opozorilo strokovnjakov, da je treba poskrbeti za čim večjo varnost kmetijske mehanizacije, še zlasti traktorjev. K temu so strokovnjake in policiste gotovo spodbudile številne nesreče.

Nova zakonodaja za boljšo varnost

Julija letos so začeli veljati štirje novi zakoni. Ti uvajajo nekaj novosti, ki naj bi bistveno pripomogle k varnejši uporabi traktorjev. Ta mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Nova zakonodaja uvaja inšpekcijski nadzor nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi zunaj cestnega prometa, inšpekcijski ukrepi pa bodo po zagotovilih odgovornih predvsem preventivni, čeprav pogosto še zdaleč ni tako in je na prvem mestu kaznovanje, ki samo razburja že tako razočarane ljudi.

Največ nesreč na travnikih

Vsako leto je v Sloveniji okoli 20 smrtnih žrtev pri delu s traktorji in stroji. Zelo pogosto kmetje uporabljajo povsem tehnično neustrezne stroje. Največ nesreč je na travniku. »Travna ruša je podlaga, kjer imajo traktorske pnevmatike zelo slab oprijem. Zanimivo je, da vozilo prej zdrsne na dolgi suhi kot na pravkar pokošeni mokri travi. Mokro travo traktorsko kolo stisne, suha krma pa je nestisljiva in zato spolzka. Pomembno vlogo pri varnosti zato odigra profil pnevmatik. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najpogostejše spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. Pozimi se pripeti veliko nesreč v gozdovih pri spravilu lesa. Statistika kaže, da se največ nesreč zgodi popoldne po 15. uri, to pa je tudi dokaz, da je v Pomurju zelo malo čistih kmetij, zato ljudje večino dela opravijo po službi,« je s podatkom postregel inženir kmetijstva Alojz Marič, predavatelj varnega dela s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo v šoli varne vožnje Španik v Murski Soboti.

Nevarno je tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebno vplivajo na stabilnost traktorja. »Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno više ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu,« je pojasnil Maričev stanovski kolega Andrej Horvat.

Varnostni minimum

»Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši priključek, mora biti opremljen tudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko usede toliko ljudi, kolikor je sedežev, pri tem pa prevoz ljudi na priključkih ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se sme prevažati do pet ljudi, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic. Na tovoru se je v vsakem primeru prepovedano peljati. Če se zgodi, da so kolesa umazana in zemlja ter blato padata na cesto, kar se sicer ne sme zgoditi, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca,« je končal Marič.