Lepotni poseg ji je uničil življenje, zato je kliniko tožila za 300.000 evrov

Ker ženska ni bila zadovoljna s svojim videzom, se je odločila za lepotni poseg. A ta se ni iztekel po pričakovanjih. Po operaciji so ji namreč zaradi poškodbe živca ostale posledice, zato je na sodišču uveljavljala odškodnino zaradi domnevne medicinske napake. Kot je trdila v tožbi, je ob operaciji decembra 2015 prišlo do poškodbe 11. možganskega živca s prerezanjem sternokleidomastoidne mišice (mišica obračalka glave). Zatrjevala je tudi kršitev pojasnilne dolžnosti, češ da za lepotno operacijo obraza ni podala soglasja oziroma ni podpisala soglasja za celoten face lifting, saj da se je strinjala le z liposukcijo podbradka, o tveganjih pa da ni bila poučena.

Zaradi strokovne napake in pomanjkljive pojasnilne dolžnosti, navaja, še vedno trpi zelo hude bolečine, ki rezultirajo v izgubah zavesti, jemanju analgetikov, obiskih zdravnikov in fizioterapije. Njena zunanjost je spremenjena (ena rama je nižja od druge, spremenjena je obrazna mimika, videz pa nesimetričen), ne živi več normalno, temveč v stalni negotovosti pred slabšanjem stanja in novimi posegi.

Sodišče prve stopnje je zaslišalo tožnico in njenega nekdanjega moža, zakonitega zastopnika tožene zasebne zdravstvene ustanove, operaterja in lastnika klinike, pridobilo pisno mnenje izvedenca plastične kirurgije z dopolnitvijo in zaslišanjem izvedenca ter nato zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 300.000 evrov. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za okvaro živca proces brazgotinjenja. To je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da je do delne (blage) poškodbe 11. možganskega živca prišlo v procesu brazgotinjenja tkiva (po posegu), in ne pri manipulaciji s kirurškim orodjem ali nepravilnim rezom operaterja (kot je trdila tožnica), tako da gre za zaplet pri zdravljenju in ne strokovno napako.

Soglasje je podpisala. FOTO: Mangostar_studio Getty Images/istockphoto

Glede pojasnilne dolžnosti pa je ugotovilo, da je bila ta opravljena pravilno, in sicer ustno ob prvem obisku na kliniki leto dni pred operacijo, posvetu pri operaterju septembra 2015, posvetu z operaterjem na dan posega in pisno. Iz podpisanih privolitvenih obrazcev izhaja, da je tožnica v vse opravljene posege (operativni poseg lifting lic in vratu, liposukcija podbradka in zgornje blefaroplastike) veljavno privolila ter da je bila pojasnilna dolžnost glede vseh posegov pravilno izpolnjena, vključno s pojasnilom o možnem tveganju glede poškodbe živcev, ki se je žal uresničilo. Takšnemu mnenju okrožnega sodišča je pritrdilo tudi višje sodišče, ki se je strinjalo, da pogodba ni bila kršena ne pri opravljanju medicinskega posega ne pri podajanju pojasnilne dolžnosti in da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.

Poškodba 11. možganskega živca je bila objektivno ugotovljena več mesecev po posegu, tožnica je pomoč zaradi težav začela iskati po več mesecih po posegu. Zato je višje sodišče pritrdilo prvostopenjskemu, da je najbolj verjeten vzrok za okvaro živca proces brazgotinjenja, to je zaplet po opravljenem posegu, in ne strokovna napaka operaterja oziroma prerezanje živca, kot je trdila pacientka. Operater na proces brazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo namreč nima vpliva, poudarja višje sodišče. Zaplet med sicer strokovno neoporečnim in z največjo profesionalno skrbnostjo vodenim zdravljenjem se pojavi naključno in ga kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. Operater pa na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva.