Leto aresta za 25 ilegalcev v kombiju

CELJE – Triindvajsetletni Pakistanec Khurram Imtiaz bo moral leto dni ostati v zaporu in v državni proračun odšteti 1000 evrov, ker so ga 11. avgusta pri avtocestnem predoru Pletovarje ustavili naši policisti in po pregledu njegovega kombija ugotovili, da se v ducatu nemških registrskih tablic skriva kar 25 ilegalcev. Da je bila mera polna, jim je Khurram pod nos pomolil še ponarejeno italijansko vozniško dovoljenje. Med nesrečniki, ki so se v EU nadejali lepšega življenja, je bilo 24 njegovih rojakov ter Indijec, ki se je glede na zgodovinsko naelektrene odnose med Indijo in Pakistanom v vozilu bržčas počutil še posebno utesnjenega.

Zaprosil za nemški in italijanski azil

Khurrama so pazniki na sodišče privedli povsem overiženega, kakor da bi bil notorični kriminalec. A takšna so pravila, ne nazadnje je na njegovo begosumnost opozorila tudi tožilka Marija Sladič in s tem se je izdatno strinjal sodnik Miran Jazbinšek, kajti Pakistanca na našo državo ne veže prav nič. Ima pa nekaj evropskih izkušenj, saj prebiva v italijanski Bologni, zaprosil je za nemški in italijanski azil, očitno pa precej »posluje« z Madžarsko, kjer je prevzel ilegalce od nekega Zamana, za katerega nihče ne ve, kdo bi lahko bil.

Khurram je očitano mu dejanje v celoti priznal in sodniku povedal naslednjo socialno zgodbo: »Po poklicu sem zidar, sem brez dela, premoženja, otrok in prihodkov. Začasno sem v Bologni in kakšnih šest ali sedem mesecev nisem imel nobenega dela, nato sem se povezal z Zamanom, da bi dobil kak posel. Kakšen bo, sem razumel šele, ko sem na Madžarskem odprl kombi. Dokumentov nisem imel pri sebi, saj sem v Italiji zaprosil za podaljšanje bivanja in sem na pot odšel le z nekim potrdilom. Sem v težavah, saj preživljam dva mlajša brata, oče je brez dela. Prej sem denar pošiljal v domači Pandžab, zdaj pa ne vem, ali se bosta brata še lahko šolala. Z mlajšim sem po telefonu govoril pred dnevi.«

Čeprav se je pokesal in prosil za odpuščanje, tožilka primer gleda drugače, saj je Pakistanec po njenem mnenju dobro vedel, kaj počne. »Zavedal se je, da prevaža ilegalce po EU. Očitno je del dobro organizirane skupine, ki se ukvarja s prevozi, sodeloval je pri izkoriščanju velike socialne stiske teh ljudi v pričakovanju svojega zaslužka.« Če bi uspešno pripeljal do Italije, bi ga tam čakala nagrada v višini 800 evrov. Na neki način je nagrado že dobil, saj mu je zagovornik Andrej Janežič najbrž dobro pojasnil, da mu za nezakonit prevoz ilegalcev grozi do pet let, za ponarejene dokumente pa tri leta zapora. Mladenič se bržčas tudi zaveda, da so slovenski zapori v primerjavi s pakistanskimi, turškimi in celo italijanskimi na ravni turističnih penzionov.

Sodnika je v sklepni besedi še poskušal omehčati z empatičnim pristopom do ilegalcev, ki da jih je na Madžarskem poskušal izvleči iz kombija, a niso hoteli ven. Pravi, da je razmišljal, da bi kar pobegnil, a mu srce ni dovolilo, da bi rojake kar pustil v zaprtem vozilu, saj bi v tisti vročini verjetno umrli. Kako bo plačal izrečeno denarno kazen, ki je po zakonu obvezna, pa je že druga zgodba. Znesek mora poravnati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe, toliko denarja pa za rešetkami ne more zaslužiti. Ker se odvetnik še lahko pritoži na višino izrečene kazni, saj je pričakoval milejšo sankcijo, bi to zavleklo pravnomočnost, v tem času bi Khurrama že izpustili in denarci bi šli po zlu.