
Galerija

Zgodba spolno zlorabljenih dvojčic je ena tistih, pri katerih se je zaščitna mreža okoli otrok strgala večkrat zapored. Očetu je bila starševska skrb odvzeta, ker je sodišče ocenilo, da otrokom ne more zagotavljati varnega razvoja. Mati, ki bi morala biti njuno drugo zatočišče, pa je bila pozneje spoznana za krivo spolnih napadov na hčerki in kaznivih dejanj, povezanih s pornografskim gradivom. Deklici sta tako na svetu ostali praktično sami in globoko zaznamovani.
Po sodnih ugotovitvah sta bili dvojčici v primarni družini izpostavljeni dolgotrajnemu zanemarjanju in zlorabam. Mati naj bi svoj položaj večkrat zlorabila za zavržna spolna dejanja z otrokoma, poleg tega pa naj bi ju izpostavljala pornografskim vsebinam.
Ko sta bili deklici stari 11 let, so ju začasno namestili v varovano okolje in materi omejili oziroma odvzeli možnosti nenadzorovanih stikov. Toda zares varni nista bili nikoli, kar je sodišče ugotovilo šele dve leti kasneje.
Deklici sta bili umaknjeni k babici, ki je dobro poznala navodila in predvsem razlog, zakaj sta bili vnukinji pred materjo zaščiteni. Kljub temu jima je po ugotovitvah iz sodnih dokumentov omogočila stik z materjo. Še več – deklici naj bi puščala pri njej tudi čez noč. Mari naj bi eno oziroma obe hčerki med tem seveda znova spolno zlorabila.
Sodna izvedenka pedopsihiatrinja je po dogodku pri deklicah ugotovila retravmatizacijo oziroma ponovno intenzivno reakcijo na pretekle travme. Ker sta bili zaradi prejšnjih izkušenj posebej občutljivi na dražljaje s spolno vsebino, se je po spornem prenočevanju pojavila izrazita preokupiranost s spolnostjo in seksualizirano vedenje.
Višje sodišče v Ljubljani je letos pri odločanju o stikih zapisalo, da deklici zaradi pomanjkanja materinih starševskih kapacitet, zanemarjanja in znakov spolne zlorabe z materjo nista razvili varne navezanosti. Po presoji sodišča je manjši obseg stikov celo koristen za njuno okrevanje in nadaljnji razvoj. Mati in babica sta sicer očitke zanikali.

Po ponovni oceni ogroženosti je sodišče stike močno omejilo. Mati lahko dvojčici vidi le štirikrat na leto, marca, junija, septembra in decembra, vsakokrat zgolj za pol ure in pod nadzorom. Telefonske stike je sodišče povsem ukinilo. Mati se je na odločitev pritožila in med drugim zatrjevala, da jo hčerki pogrešata. Toda izvedensko mnenje je pokazalo drugače: manj stikov naj bi bil za deklici varnejši in jima omogočal, da predelata travmo.
Tudi babici je sodišče postavilo jasne meje. Vnukinji pri njej ne smeta več prespati, osebni stiki pa so dovoljeni največ enkrat tedensko, do dve uri in pod nadzorom. Babica si je sicer prizadevala za pogostejše stike ter za možnost, da bi vnukinji pri njej ponovno prenočevali, vendar sodišče temu ni ugodilo
Kazenski postopek zoper mater se je končal z obsodilno sodbo. Po podatkih sodišča je bila spoznana za krivo štirih kaznivih dejanj. Za dve kaznivi dejanji spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ji je sodišče določilo štiri leta zapora, za dve kaznivi dejanji izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva pa 12 mesecev. Izrečena ji je bila enotna kazen štiri leta in osem mesecev zapora.