Med bloki jeseniškega naselja Center 2 se je pred dnevi zgodila tragična delovna nesreča. Na gradbišču, kjer so delavci urejali parkirišče, je bager povozil 36-letnega Antonia Kostadinova, državljana Severne Makedonije, ki je s trebuhom za kruhom šele pred dobrim mesecem prišel v Slovenijo. Njegove telesne poškodbe so bile tako hude, da je kljub oživljanju umrl na kraju nesreče. Čeprav nesrečnega mladega delavca niso poznali, je njegova smrt tako pretresla okoliške stanovalce, da so za družino pokojnega začeli zbirati denarno pomoč.
Delavci so urejali parkirišča za stanovalce. FOTO: stanovalci Centra 2
Tudi sama je izgubila sina
Pobudo za zbiranje denarja je dala Jeseničanka Sandra Jakelj, ki živi v stolpnici, pred katero se je zgodila nesreča. »V bližnji trgovini mi je prodajalka povedala, da je na našem dvorišču bager povozil človeka do smrti. Prišla sem domov in ga zagledala, ležal je še tam, pokrit. Grozno me je prizadelo, ves čas sem ga imela pred očmi, čeprav v tistem trenutku sploh nisem vedela, kdo je, od kod prihaja in katere narodnosti je. O tem sploh nisem razmišljala. Samo vedela sem, da je bil eden od prijaznih fantov, ki so pred našimi bloki delali parkirišča za nas in so nas vedno lepo pozdravili. Pa še ravno pod mojim oknom se je to zgodilo. V dveh sekundah sem se odločila, da moramo nekaj narediti zanj, da moramo zbrati denar za njegovo družino,« pripoveduje srčna Jeseničanka.
Vedela sem samo, da je bil eden od prijaznih fantov, ki so delali parkirišča za nas.
Pokojnemu delavcu so domačini prižgali svečke. FOTO: stanovalci Centra 2
Antonio je delal na Jesenicah, stanoval pa je v samskem domu v Tržiču. »Prišel je kot mlad in zdrav človek v tujo državo, da bi pomagal svojim domačim, a se je že po enem mesecu zgodila tragedija. Razmišljala sem, kako morajo biti pretreseni njegovi starši, saj tudi sama vem, kako je to. Pred 14 leti sem izgubila sina. Komaj 12 let je imel, bil je neozdravljivo bolan,« nadaljuje.
Vse transparentno
Da bi bilo vse kar se da transparentno, so po blokih zbrani denar nosili k Dragici Rožič, predsednici hišnega sveta v Sandrinem bloku, da ga je računovodsko evidentirala in poskrbela, da je bilo vse zapisano, nato so ga komisijsko prešteli in ga pred pričami predali predstavniku društva Ilinden Ganu Levkovu; ta je z letalom odpotoval v Severno Makedonijo in ga osebno izročil družini pokojnega. Vse so z dokumenti vred objavljali na družbenih omrežjih oziroma na profilu strani Jeseničani za Jesenice in boljši jutri.
Pretresena je stopila do soseda, nato še do predsednice hišnega sveta, poklicala je v sosednji blok. Vsi so bili njeni ideji naklonjeni in začela se je zbiralna akcija. Stanovalcem Sandrinega bloka so se pridružili še stanovalci štirih sosednjih blokov, poleg njih pa še člani Makedonskega kulturnega društva Ilinden, v katerem jeseniški Makedonci ohranjajo kulturno makedonsko tradicijo. Poleg Sandre so se od vrat do vrat podali še Agan Ahmetović, Hasna Dugonjić, Fadil Kadić in Niko Kešina, ki je tudi obveščal javnost z objavami na družabnih omrežjih. Zbrali so kar 5780 evrov.
Ponosna, da je Jeseničanka
»Ponosna sem, da sem Jeseničanka! Ponosna na vse nas, na Jesenice, na stanovalce Centra 2, na vse dobre ljudi, ki so pomagali, od Rateč do Koroške Bele. Niti ene slabe besede nisem slišala, ko sem hodila od vrat do vrat. Ljudje so dajali, kolikor so lahko, pa čeprav pokojnega Antonia sploh niso poznali. En fant, dijak, mi je dal 10 evrov od štipendije, invalid v naslednjem nadstropju je bil brez denarja, a je rekel, da bo prispeval, ko dobi pokojnino, pa sem kar jaz dala zanj. Bilo je res neverjetno,« je ganjena nad solidarnostjo.
Član makedonskega kulturnega društva je zbrani denar že odnesel Antonievi družini. FOTO: MKD Ilinden Jesenice
Sandra se je s pomočjo članov društva Ilinden, ki so ji prevajali, prek videoklica pogovarjala tudi s starši in s sestro pokojnega Antonia: »Bili so zelo ganjeni in so se vsem Jeseničanom iz srca zahvalili. Bodite živi in zdravi, so rekli ob koncu in tudi potrdili s podpisom, da so prejeli točno vsoto denarja. Predvsem pa kar niso mogli verjeti, da smo za njihovega Antonia, za tujca v Sloveniji, zbrali toliko denarja.«
Nad solidarnostjo Jeseničanov Sandra ni presenečena. Na Jesenicah živijo ljudje zelo različnih korenin, pravi, a so strpni in spoštljivi med seboj, predvsem pa se v stiski znajo povezati ne glede na narodnost. »Mi pravimo, da smo multikulti v komšiluku. V našem bloku je 92 stanovanj in le nekaj družin je povsem slovenskih korenin. A nihče se ne obremenjuje z narodnostjo. Pomembno je, da smo ljudje. To je pokazal tudi tako velik odziv pri zbiranju denarja. Solidarnosti nikoli ni dovolj,« pravi Sandra. »V svetu je toliko grozot, vojn in bolezni. Če si ne bomo pomagali med seboj, kdo nam bo? Moramo ostati ljudje,« je prepričana. N
