
Galerija

Afganistan je eden največjih svetovnih pridelovalcev pistacij, njihove cene pa so v naših trgovinah glede na cene drugih oreščkov razmeroma visoke. Očitno previsoke za migranta iz Afganistana Majida Tahirija, ki je bil zaradi kraje dobrot iz domačih krajev v trgovini Hofer obsojen na eno leto pogojnega zapora. Tožilstvo se je v pritožbi na višje sodišče zavzelo celo za zaporno kazen.
Roko na srce je Tahiri v letih 2021 in 2022 pri nas, kot je opozorilo tožilstvo, kontinuirano izvrševal »kazniva dejanja zoper premoženje,« saj je živel na ulici in se preživljal s tatvinami, zaradi česar je bil tudi večkrat obsojen. Ob tem pa ni šlo za navadno tatvino, temveč roparsko. Tat je namreč – zgodilo se je že leta 2021, a je zadeva na vrsto prišla šele pred kratkim – v trgovini vzel čevlje in 18 vrečk pistacij v skupni vrednost 81 evrov in nameraval trgovino zapustiti, ne da bi robo plačal. Pot sta mu prekrižala varnostnik in poslovodja in ga pozvala, naj blago plača, Afganistanec pa se je, da bi pobegnil z njim, zatekel celo k nasilju.
Ker mu je sodišče izreklo ukrep izgona tujca iz države, mu bo s tem praktično onemogočeno, da bi še kradel.
Ko je njegova zadeva na okrožnem sodišču v Ljubljani prišla na vrsto, je sodišče torej prepričal, da je primeren zgolj izrek pogojne kazni. Enega leta mu torej ne bo treba preživeti za zapahi, če v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. Med drugim je sodišče ocenilo, da novih kaznivih dejanj ne bo izvrševal, tudi na podlagi dejstva, da je bil v času obsodbe (februarja letos) za zapahi zaradi drugega kaznivega dejanja, in sicer je na prestajanju osemmesečne zaporne kazni. Ker mu je sodišče izreklo še ukrep izgona tujca iz države za dobo štirih let po prestani kazni, mu bo s tem praktično onemogočeno, da bi pri nas še kradel, je menilo.
A tožilstvo se s takšno razlago nikakor ne strinja. Kot je opozorila tožilka Jasmina Vesel, lahko sodišče namreč pogojno obsodbo izreče, če je glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, obnašanje po storjenem dejanju in druge okoliščine mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Ukrep izgona pa ni osebna okoliščina. Povrhu pa je ta razlaga v nasprotju s sodbo, s katero mu je bil ukrep naložen. Za izgon se je sodišče namreč odločilo ravno zaradi dejstva, ker obsojenec očitno predstavlja grožnjo za javni red v naši državi. Glede na njegovo osebnost, prejšnje življenje in obnašanje je po oceni tožilstva več kot očitno, da je namestitev v Sloveniji, »ki mu je nudila varno zatočišče, izkoristil za izvrševanje kaznivih dejanj na račun državljanov in državljank Republike Slovenije«.
Namestitev v Sloveniji, ki mu je nudila varno zatočišče, je izkoristil za izvrševanje kaznivih dejanj na račun državljanov.
Sodišče prve stopnje je pogojno kazen utemeljilo tudi z dejstvom, da je bilo ukradeno blago manjše vrednosti in da Tahiri ni bil tisti, ki je prvi vzpostavil »fizični kontakt« z varnostnikom. A je po oceni tožilstva popolnoma spregledala dejstvo, da sta mu zaposlena pot seveda zaprla zaradi tatvine. Opravljala sta torej svoje delo. Zato višjemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni, in mu naloži kazen enega leta in enega mesec zapora.
