ZGORNJI BRNIK – Lani se je tal na brniškem letališču dotaknilo okoli 32.000 letal, ki so prevažala približno 1,3 milijona potnikov. Nekateri med njimi so imeli pri sebi prepovedane stvari. »Lani kakšnih posebnih najdb prepovedanih predmetov ni bilo. Predvsem se je, v primerjavi s preteklostjo, zmanjšalo število zasegov ogroženih rastlin in živali ter izdelkov, narejenih iz njih,« je povzel Ivko Japelj, vodja carinske izpostave Brnik, in poudaril, da število zasegov verjetno plahni tudi zato, ker so potniki vse bolj ozaveščeni o tem, česa ne smejo tovoriti v domovino. Zadnji večji zaseg prepovedane robe na brniškem letališču tako sega v predlansko jesen, ko so cariniki in policisti na prste stopili trem Tanzanijcem, ki so tovorili skoraj enajst kilogramov kokaina.
Ponarejen tekstil in mikrofoni
»Lani smo zasegli nekaj deset kosov ponarejenih tekstilnih izdelkov,« pove vodja brniške carinske izpostave in pokaže na bunde in jopiče z našitki znanih blagovnih znamk. In kako cariniki posumijo, da v paketih potujejo ponarejena oblačila? »Treba je imeti izkušnje. Predvsem pa nam pri odkrivanju ponaredkov dosti pove nizka cena izdelka in država, od koder je pošiljka poslana. Večina ponaredkov pač izhaja iz azijskih držav,« pojasni Japelj in doda, da so lani poleg tekstilnih izdelkov zasegli tudi ponarejene mikrofone.
Kljub temu da lani kakšnih omembe vrednih zaplemb ni bilo, pa je pogled na zbirko predmetov, ki so jih v preteklosti poskušali pritihotapiti prek brniškega letališča, impresiven. Ne samo jakne in bunde, med ponaredki so se znašle tudi torbice, ure, britvice, kartuše, telefoni – med njimi celo tak, ki bi znal z malo domišljije biti narejen iz čistega zlata. Če pogledamo imena, ki se bleščijo z zaseženih predmetov, se zdi, kot da bi za trenutek vstopil v trgovino s številnimi prestižnimi blagovnimi znamkami, saj se na zaseženih izdelkih šopirijo napisi, kot so Gucci, Louis Vuitton, Rolex, Burberry, Boss... V preteklosti niso bili redki niti zasegi ponarejenih viager in drugih zdravil, med zaseženo robo pa so tu in tam zašli celo steroidi in rastni hormoni. »Večina zaseženih tekstilnih izdelkov gre v uničenje, zadržimo le posamezne primerke. Z njimi ozaveščamo javnost in jih pokažemo na dnevih odprtih vrat, ogledajo si jih tudi šolarji, ki jih povabimo na ogled našega dela,« pojasni Ivko Japelj.
Korala za 1250 kun
V preteklosti so se potniki, ki so se odločili za obisk (bolj ali manj) eksotičnih krajev, z dopustovanja pogosto vračali s prepovedanimi spominki. Tako je bilo tistih, ki so si s potovanj namesto magnetka za na hladilnik raje kupili nekaj, kar je svojčas pripadalo zaščiteni živalski ali rastlinski vrsti, še pred desetletjem bistveno več kot danes. Namesto magnetkov in krožničkov, na katerih so napisana imena turističnih ciljev, so v Slovenijo tako pripotovali izdelki iz slonovine, torbice in superge iz kačje kože, ustrojene kože velikih mačk ali ogromna korala, kupljena na eni od hrvaških riv, na kateri je še danes označeno, da je stala 1250 kun. In ravno ta nevsakdanja zbirka, katere najbolj zanimiv del je razstavljen v vitrinah na letališču, le redko koga pusti hladnega.
In kaj so tisti, ki so tovorili volkovo kožo, nagačenega krokodilčka, šape neznane velike mačke, gromozansko kitovo vreteno ali ogromno školjko, premera 70 centimetrov, povedali carinikom, ko so ti med njihovo prtljago izbrskali vse te pretihotapljene kose? »Hja, vse sorte smo že slišali. Tudi to, da potniki preprosto nimajo pojma, kako se je to znašlo v njihovem kovčku. Se pa pogosto zgodi, da nas, ko najdemo katerega od prepovedanih izdelkov, kar nekoliko arogantno vprašajo: 'Ja, in?' Seveda so tudi takšni, ki pripovedujejo, da pač niso vedeli o tem, da bi bili tovorjeni izdelki prepovedani. Nekateri verjetno govorijo resnico, vsem pa ne gre verjeti,« pove Zvonko Perovšek, pomočnik vodje izpostave, ki že vrsto let spremlja problematiko s tega področja.
Okrvavljena volkova koža
Na dan pride tudi tale zgodba iz preteklosti: »Eden od potnikov, ki je priletel iz Bosne, je imel v nahrbtniku črno vrečo, s katero je ovil še okrvavljeno volkovo kožo.« Vse zasežene živalske in rastlinske vrste cariniki najprej prepustijo Agenciji Republike Slovenije za okolje. Nekateri zaseženi primerki se nato, ko podpišejo posebno pogodbo, vrnejo na Brnik, kjer ozaveščajo javnost, zgodilo pa se je že, da je oklep želve usnjače, ki je na Brnik ilegalno pripotoval s Tajske, končal v muzeju.
Z želv(ic)o je povezana še ena brniška prigoda iz preteklosti: »Doslej smo pri potnikih našli le eno živo želvo, pravzaprav majhno želvo, ki jo je potnica iz Turčije poskušala prinesti tako, da jo je skrila v jogurtov lonček. To se je zgodilo med koncem tedna in imeli smo nemalo težav s tem, da smo poskrbeli zanjo do prvega delovnega dne, ko smo jo prepustili zavetišču za prostoživeče živali. Tu smo ji uredili pravi mali bazen in se potrudili kar najlepše poskrbeti za to živalco. Neprijetna pa je bila pozneje novica iz zavetišča, saj so ugotovili, da je živalca bolna...«
