Na smučiščih kar 462 nesreč

Poročali smo o tragični nesreči, v kateri je na smučišču življenje minuli konec tedna izgubila 14-letna deklica, tudi sicer smo to zimo večkrat pisali o padcih, trkih, zdrsih z žičniških naprav. Ali je to smučarsko sezono, tako skopo z naravnim snegom, več nezgod in kaj je vzrok zanje? Začasni podatki inšpektorata za notranje zadeve kažejo, da se je zgodilo 462 nesreč na smučiščih, v lanski sezoni nekaj več kot 600, je pa bilo med udeleženci skoraj polovica starih od 11 do 14 let.

Že prvi dan zimskih počitnic sta se nesreči zgodili na smučiščih Kope in Ribniško Pohorje, konec istega tedna je bilo še pet nesreč, v katerih so bili huje poškodovani trije otroci, to pot na smučiščih na Gorenjskem, pomagati so morali tudi odraslim, ki so trčili. Konec minulega tedna so poročali o primeru, v katerem je 70-letna smučarka padla pri sestopu s sedežnice, najbolj žalostna pa je bila torej novica, da je na smučišču umrl otrok, ki je zapeljal z urejenega dela proge.

Nesreč ni več

Čeprav bi lahko po teh poročilih sklepali, da je nesreč na smučiščih to sezono več, podatki tega ne potrjujejo. Po začasnih podatkih inšpektorata za notranje zadeve se jih je pripetilo dobrih 460, 375 jih je bilo z lažjimi poškodbami, okoli 50 s hudimi. V lanski sezoni (2023/24) so z 22 smučišč po Sloveniji poslali zapisnike za 606 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 625 obiskovalcev, med njimi 525 smučarjev in 95 deskarjev. Največ poškodovanih je bilo prav v starostni skupini od 11 do 14 let, skoraj polovica, najmlajši je bil star štiri leta.

Letošnjih podatkov o poškodovanih po starostnih skupinah še ni na voljo, vendar Boštjan Kavc, inšpektor na Policijski upravi Celje in koordinator policistov na smučiščih, ugotavlja, da je med najmlajšimi smučarji manj primerov kot v preteklih letih. Še vedno pa je to skupina, ki je zelo izpostavljena. Glavni vzrok vidi v predznanju in predpripravi: »Mnogokrat gredo otroci kar s kavča na smučišče; ne da bi se pred tem dobro pripravili in ogreli.«

Posebej v teh vremenskih razmerah, ko se sezona preveša v pomlad, je pomembno, da smučarji obvladajo smuči, zlasti če zapeljejo v nesplužen ali mehek sneg. Med poškodbami so najpogostejši zlomi goleni, stegnenice in zapestja, zvini, izpahi in tudi poškodbe glave, ki bi bile še bistveno hujše, morda celo usodne, če ne bi nosili čelad, je med drugim dejal Kavc.

Rekord je dva milijona

»Bojimo se vsake nesreče, še zlasti tako hudih, kot se je zgodila v nedeljo,« je dejal Boštjan Paradiž, predsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor podjetja Vabo, ki upravlja smučišče na Kopah, »a dejstvo je, da slovenska smučišča obišče okoli milijon obiskovalcev, kar na koncu odraža tudi statistika.« Kot je dejal, je vzrok za nesreče pogosto neupoštevanje pravil, ki veljajo na smučiščih. »Za žičničarske naprave velja zelo stroga zakonodaja, prav tako so pod rednim nadzorom inšpektorjev. Če ne bi bile varne, sploh ne bi mogle obratovati,« je zatrdil. Nekoliko problematične so v tem času, kot je tudi on opozoril, razmere na smučiščih, ko čez noč sneg pomrzne, čez dan pa je zelo južen.

Med vzroki za nesreče je tudi v evidenci inšpektorata za notranje zadeve največkrat navedeno pomanjkljivo smučarsko znanje, med vrstami poškodb pa zvini. Večina poškodb, okoli 515, je bila tudi v minulem letu lažjih, 40 hudih, več kot 70 odstotkov udeležencev je bilo iz Slovenije.

Omenjeni podatki sicer obravnavajo le nesreče na smučiščih, posebej vodijo tiste, ki se zgodijo na žičniških napravah, je poudaril sekretar združenja žičničarjev Ernest Kovač, a teh je zelo malo, morda ena ali dve na leto. Vsaj dve sta se, sodeč po poročilih policije, zgodili tudi letos.

Ko govorimo o številu nesreč, je ključen podatek tudi število smučarskih dni, ki v zadnjih letih zaradi posledic podnebnih sprememb upada, s tem pa je povezano število obiskovalcev. Po Kovačevih podatkih so imela slovenska smučišča v tej sezoni 1,2 milijona obiskovalcev, v prejšnji okoli 900.000, rekord je bil dva milijona. V državi imamo sicer 60 smučišč z obratovalnim dovoljenjem, v povprečju jih deluje od 30 do 40, odvisno od malih smučišč, ki so bolj odvisna od naravnega snega.