Najdeno truplo v črni vreči še vedno buri duhove: kdo je ubil Franca Kavčiča?

21 let je minilo, odkar so v Šahovem grabnu, ob gozdni poti proti Libojam, v črni plastični vreči našli truplo 31-letnega Celjana Franca Kavčiča. Morilci so za seboj skrbno počistili sledove, na samotnem kraju je ostala le ena sled – avtomobilska vlečna vrv. Umor je za preiskovalce še vedno uganka.

Truplo so našli 8. avgusta 1994 ob poti, ki vodi ob strugi potoka, imenovanega Šahov graben. Pravzaprav so našli črn omot, kot bi nekdo odvrgel smeti. A v njem je bilo moško truplo, skrbno zavito in povezano z vrvjo in vrženo v skoraj izsušeno strugo. Pri identifikaciji žrtve ni bilo težav, takoj so ugotovili, da gre za Franca Kavčiča, čeprav ga ni nihče pogrešal, nihče ni javil policiji, da se že en teden ni nikjer pojavil. Posebneža Franca so mnogi poznali, a zanj ni nikogar skrbelo.

Obdukcija je potrdila zločinske okoliščine smrti, podrobnosti grozljivega umora je skrivala plastična vreča. Franc Kavčič je imel s selotejpom zvezane roke in noge, telo je bilo zavito v odejo, prek nje pa je bila poveznjena plastična vreča. Na telesu so odkrili vbodno rano v predelu trebuha, za katero ni nujno, da je bila smrtna, imel je ureznino na glavi, nekaj znamenj je kazalo, da so Kavčiča morda tudi zadavili.

Okoliščine najdbe so kazale organizirano dejanje umora. Kot rečeno, še vedno je uganka, kdo je tako skrbno zapakiral truplo ter kako in kdaj je omot odvrgel v potoško strugo. Storilcev je bilo zanesljivo več, kajti en sam bi težko opravil umazano težaško delo.

Celjski kriminalisti so domnevali, da so umorjenega Kavčiča povezali v snop zaradi lažjega transporta, do struge so ga najverjetneje pripeljali s prevoznim sredstvom, verjetno z osebnim avtomobilom. Najdba avtomobilske vlečne vrvi, ki se je znašla ob truplu, nakazuje, da je ta padla iz prtljažnika po naključju, ko so odvrgli mrtvaški zavoj.

Storilci so imeli srečo; zaradi sušnega vremena za njimi ni ostalo nobenih sledov, niti odtisov avtomobilskih gum ne.

Bil je posebnež

Franc Kavčič je veljal za posebneža, ki se je ukvarjal z različnimi posli, sem in tja tudi z drobnim kriminalom. Stalno prebivališče je imel prijavljeno v Iršičevi ulici v Celju pri očetu, začasno pa na Cesti na grad št. 60. V podstrešni sobi te petstanovanjske hiše je imel svoje pribežališče, vrat ni nikomur zapiral. Ob vsakem času so bila odprta njegovim znancem, med njimi so bili tudi dvomljivi posamezniki, brezdelneži in odvisniki od lahkih drog. Preiskovalci so motiv iskali predvsem v smeri morebitnega spora med temi znanci. Preverili so vse možnosti, a brez uspeha.

Kavčič ni bil redno zaposlen, v Celju pa so ga mnogi poznali. Bil je brez kakšne izrazitejše kriminalne preteklosti. Priučil se je za pleskarja in občasno delal, toliko, da je imel dovolj za svoje potrebe; v hiši, kjer je živel, se spominjajo, da je bil sicer malce neurejen, a z njim ni bilo težav. Tudi račune je redno poravnaval.

V preiskavi, ki je sledila odkritju trupla, so ugotovili, da se je Kavčič gibal in zadrževal v sumljivih družbicah, ki je občasno skupaj pokadila džojnt, včasih se je napil in takrat je bil lahko malce preveč vsiljiv pri dekletih; ni imel stalne spremljevalke, zaradi svoje narave oziroma načina osvajanja pa naj bi si kdaj pa kdaj prislužil tudi kakšno klofuto.

Življenje Franca Kavčiča je teklo po nepredvidljivih poteh, zato njegovega izginotja ni opazil nihče; z materjo in očetom je imel le občasne stike, zato policija ni prejela nobene prijave.

Je umrl že 1. avgusta?

Kriminalisti so ugotovili, da so Franca nazadnje videli živega 1. avgusta, torej nekaj dni pred najdbo trupla. Priče so potrdile, da je tistega večera nekoga iz svoje družbe prosil, naj ga odpelje na Špico pri celjskem bazenu. Znanec ga je tam res odložil okoli 22. ure, Franc je odigral nekaj partij ročnega nogometa, potem pa odšel. Kam? Tu se je sled za njim izgubila.

Toda po nekaj mesecih so kriminalisti našli Kavčičeva znanca, ki sta povedala, da so se s Špice skupaj odpravili proti mestu in vstopili v lokal Bar fly pod spodnjim gradom v Celju. Kavčič je bil torej v lokalu, naprej pa se je preiskava res ustavila pred vprašanjem, kaj se je dogajajo potem. Je veseljačenje nadaljeval z drugimi dvomljivimi znanci?

Zločin se je najverjetneje zgodil v noči na 2. avgusta. Glede na okoliščine najdbe trupla obstaja le vrsta domnev; morda le ni šlo za načrtovan umor, lahko bi šlo za nesrečen slučaj, čeprav je to malo verjetno. Seveda pa je povsem jasno, da so storilci potem, ko je pred njimi ležalo truplo, ravnali previdno in se načrtno znebili zločinskega bremena.

Eden od Kavčičevih znancev se je sicer v pogovorih s policijo malce zapletal pri alibiju, a pri tem je tudi ostalo. Z veliko zamudo je prišla do policije informacija, da naj bi se Franc zapletel v neke posle z znano kriminalno združbo iz Celja, ki slovi po nasilnih dejanjih. Po teh podatkih naj bi nekdo policiji prišepnil, da je bil poleg, ko je ta nasilna druščina nekoga ustrahovala. Šlo naj bi za opozorilo, češ kaj se zgodi človeku, ki prekrši določena pravila. In zraven naj bi bil tudi Franc Kavčič, ki naj bi se v živo prepričal, kako deluje celjsko podzemlje. A niti preverjanje tega ni dalo rezultata, ustavilo se je zgolj pri domnevah, da naj bi bil Kavčič zraven, a tega ni mogoče dokazati.

Odločilen dokaz bi bila lahko odeja, v katero je bilo zavito Kavčičevo truplo. V deki, ki so jo natančno pregledali in pobrali vse sledove, so našli pasje dlake; pripadale naj bi večjemu psu, morda nemškemu ovčarju, kar pa spet ni zanesljivo. Če bi odkrili, od kod izvira oziroma kdo je poležaval na njej, bi bila to lahko sled do razrešitve grozovitega zločina.