Neobičajen zaplet: patolog pozabil, da se je s primerom že srečal?

Neobičajen zaplet bo sodni postopek, v katerem ljubljanska okrajna sodnica Alenka Loncnar presoja o domnevno nevestnem delu v službi obducentke Monike Čolnik z Inštituta za sodno medicino (ISM), očitno vrnil na začetek. Čolnikova se je znašla na zatožni klopi zaradi zasebne tožbe matere pred šestimi leti umrlega 32-letnega Andreja. Kot je pojasnil njen pooblaščenec David Sluga, naj bi »vplivala na to, da v konkretnem primeru ni bila izvedena sodna, pač pa zgolj sanitarna obdukcija«. Zaradi tega organi pregona naj ne bi podrobneje preiskali domnevno sumljivih okoliščin Andrejeve smrti, temveč so se zadovoljili s tem, da je šlo za predoziranje oziroma samomor.

Kot smo poročali, je avgusta na prostor za priče stopil patolog Rajko Kavalar, ki je za potrebe sodišča izdelal izvedensko mnenje. A očitno zamolčal, da to ni bilo prvič, ko se je srečal s primerom. Spomnimo, ljubljanskima zakoncema Bajželj, Igorju in Lidiji Giuliatti, se je 17. avgusta 2019 porušil svet, ko je oče sina našel mrtvega v avtu na območju vrtičkov na Rakovi jelši. »To je predoziranje in Andrej se je naveličal živeti,« se Lidija še zelo dobro spominja besed Čolnikove. Tudi Kavalar je njene prve ocene morebitnega vzroka smrti označil za preuranjene, saj ni imela vseh podatkov, predvsem rezultatov toksikološke analize. Po njegovem je to ocenila zaradi podatka, »da gre za znanega narkomana«, »komaj vidne sledi vboda« na levi komolčni kotanji Andrejeve roke ter na sopotnikovem sedežu izpraznjene igle. Ko kasneje toksikološka preiskava ni pokazala prisotnosti nobenih substanc, kar je pomenilo, da droge Andrej ni jemal, pa je »korektno zapisala« diagnozo: smrt neznanega vzroka.

Monika Čolnik se brani pred očitki kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. FOTO: Dejan Javornik

Napačna meritev

Sodišče ni vedelo, do avgustovskega naroka pa tudi ne pooblaščenec Sluga – ki bi sicer, je poudaril, zahteval izločitev izvedenca –, da sta bila Kavalar in zasebna tožilka že novembra 2019 in januarja 2021 večkrat v stiku, prav tako je bil v stiku z njeno prijateljico. Mama Lidija se je namreč trudila dokazati, da je bil sin umorjen (med drugim opozarja na dejstvo, da je v neznano izginil njegov telefon), in se je obrnila na številne ljudi. Ugotovitve izvedenca naj bi bile takrat povsem drugačne, čeprav je razpolagal z isto dokumentacijo. »Jasno je, da sodni izvedenec laže, saj zavestno ne govori resnice,« je bil pred dnevi na sodišču oster Sluga in med drugim dejal, da je delo Čolnikove takrat označil kot nestrokovno. Napako naj bi denimo naredila že pri Andrejevi višini, saj naj bi se zmotila za več kot deset centimetrov. Kavalar naj bi kasneje pojasnjeval, da ga je morda merila »prek trebuha«.

Lidija Giuliatti Bajželj in njen pooblaščenec David Sluga FOTO: Jure Predanič

Zaradi »neetičnega in nestrokovnega ravnanja Kavalarja«, ki mu pooblaščenec tudi ne verjame, da je komunikacijo izbrisal, na zadevo, ki je bila tako zelo javna, pa preprosto pozabil, je predlagal izločitev izvedenskega mnenja in postavitev novega izvedenca, po možnosti iz tujine. Še več, Kavalar po njegovem ne bi več smel sodelovati v nobenem postopku, temveč bi moralo sodišče o njem obvestiti ministrstvo za pravosodje, »da ga črta s seznama izvedencev«. Sodnici glede na zaplet ni preostalo drugega, kot da ugodi predlogu obrambe, saj je glede na prebrano komunikacijo jasno, da je izvedenec že leta 2019 oziroma 2021 razpolagal z dokumentacijo. Čeprav je, ko ga je sodišče naknadno vprašalo o tem, zatrdil, da takrat za to ni prejel nobenega plačila in da se zadeve ne spominja, pa vsebina komunikacije meče senco dvoma na njegovo verodostojnost. Ocena dela Čolnikove v komunikaciji z zasebno tožilko pa je tako drugačna od izvedenskega mnenja, da je ne nazadnje zasebno tožilko lahko celo vodila do tega postopka. Glede na vse je sodnica predlagala tudi lastno izločitev iz postopka.

Se pa je sodnica po drugi strani strinjala z obrambo, da gre v tem primeru za zlorabo procesnih pravic zasebne tožnice, saj je »vedela, da gre za osebo, s katero je komunicirala, in je bila dolžna o tem opozoriti sodišče«. To pa je storila šele, ko ni bila zadovoljna z izvedenskim mnenjem. Po mnenju obrambe je v tej zadevi zaradi zavlačevanja pod vprašajem tudi pravica obdolžene do sojenja v razumnem roku.