Nihče ne ve, kaj pomeni stečajni postopek

KOPER – »Za mano sedijo novinarji, zato ne bom povedala imen izsiljevalcev, ko se je proti meni začel kazenski postopek. Sodba okrožnega sodišča je nepravilna, nezakonita in krivična. Ne sodišče ne tožilstvo se nista strokovno poglobili v stečajni zakon. Tudi sodna izvedenka v svojem mnenju ni bila dorasla nalogi, ki ji je bila zaupana. Jaz se kuverte z denarjem nisem niti dotaknila, na bankovcih niso moji prstni odtisi. Denar bi tajnica po mojem nalogu morala odnesti na banko, s čimer bi povečali stečajno maso in stečajnim upnikom vrniti čim več, policisti so v mojo pisarno vdrli dve uri prezgodaj. Nisem se hotela z denarjem okoristiti. Tudi kot stečajna upraviteljica nisem bila nobena uradna oseba. Stečajni upravitelji smo menedžerji, ne pa uradne osebe, ki bi nas lahko preganjali za kaznivo dejanje zlorabe pooblastil. S svojo pritožbo prosim, da me višje sodišče opraviči krivde in sodbe prvostopenjskega sodišča,« je na včerajšnji seji višjega sodišča razlagala Suzana Gale, ljubljanska odvetnica in nekdanja stečajna upraviteljica.

Že ob koncu svoje pritožbe na prvostopenjsko sodbo se je Galetova razjokala, kljub mimiki z rokami njenega zagovornika Milana Krstiča ji solz in brisanja nosu ni uspelo zadržati do konca seje tričlanskega senata višjega sodišča, ki mu je predsedovala Mara Turk, poročevalec je bi Franc Drešar, v senatu pa je še sedel Aleš Arh.

Leto dni zapora

Na sodbo koprskega okrožnega sodišča so se pritožili vsi trije zagovorniki obtoženih, zraven Galetove še Sebastjana Čagrana in računovodkinje Andreje Terpotec. Na sodbo se je pritožila tudi okrožna državna tožilka. Šlo je za zadevo, ko naj bi obtoženi priredili začetek stečajne bilance za koprsko podjetje Montec in njenega direktorja Dejana Škerliča, ki je v zameno za 20.000 evrov, ki jih je v kuverti prinesel v začetku februarja 2009 v odvetniško pisarno ljubljanske odvetnice. Škerlič je na sojenju pred sodiščem dejal, da je bil pod pritiskom obtoženih, zato je tudi izsiljevanje prijavil policiji in podpisal nalog, da je postal tajni policijski sodelavec, s tem jim je omogočil, da so pridobili odredbo preiskovalnega sodnika o izvajanju prikritih policijskih metod, kar naj bi razkrilo nečedno poslovanje odvetnice in dveh njenih sodelavcev. Čagran je pri Galetovi delal po končanem študiju na pravni fakulteti, Terpotčeva pa je njegova sestra in je opravljala računovodska dela.

Na prvi stopnji je bila Terpovčeva oproščena, češ da ni bila seznanjena, da pripravi prikrojeno bilanco podjetja Montec v stečaju. Suzano Gale so obsodili na leto zapora in plačilo 15.000 evrov denarne kazni, Čagrana pa na leto pogojnega zapora in plačilo 3000 evrov kazni.