
Galerija

V Sloveniji so znova zaznali SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke oziroma druge družinske člane. Žrtvam z neznane številke pošljejo sporočilo, nato pa jih skušajo prepričati v hitro nakazilo denarja ali posredovanje finančnih podatkov.
Sporočila so praviloma zelo podobna. »Živjo, mama, to je moja nova številka« ali »Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko« sta le dva od primerov, s katerimi skušajo prevaranti vzbuditi občutek, da se je bližnji znašel v težavah.
Po začetnem SMS-sporočilu želijo pogovor pogosto preseliti na WhatsApp ali Viber. Tam zgodbo stopnjujejo. Trdijo, da so izgubili telefon, da nimajo dostopa do spletne banke ali da nujno potrebujejo denar za nov telefon oziroma plačilo računa.
Prav na hiter čustveni odziv staršev goljufi najbolj računajo. Žrtev želijo pripraviti do tega, da ukrepa, še preden preveri, kdo je na drugi strani.
Nato lahko pošljejo podatke bančnega računa, ki ga nadzorujejo sami, ali pa zahtevajo nakup predplačniških oziroma darilnih kartic. V nekaterih primerih skušajo pridobiti tudi podatke plačilnih kartic ali druge občutljive finančne podatke.
Žrtvam z neznane številke pošljejo sporočilo, nato pa jih skušajo prepričati v hitro nakazilo denarja ali posredovanje finančnih podatkov.
Na prevaro lahko kaže več znakov: neznana številka, razlaga o izgubljenem ali poškodovanem telefonu, želja po selitvi komunikacije na drugo aplikacijo, pritisk k hitremu ukrepanju ter prošnja za denar ali podatke o kartici.
Če prejmete takšno sporočilo, nanj ne odgovarjajte in ne nadaljujte komunikacije. Najprej pokličite otroka oziroma drugega družinskega člana na telefonsko številko, ki jo že poznate. Denarja ne nakazujte, dokler niste povsem prepričani, komu ga pošiljate. Prav tako ne posredujte podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov.
Škofjeloški policisti so včeraj popoldne sprejeli prijavo o spletni goljufiji, s katero je storilec oškodovanko spravil v zmoto z obljubljanjem oplemenitenja denarja v kripto valute. Tako mu je oškodovanka omogočila dostop do več bančnih računov, s katerih ji je s transakcijami odtujil več kot 19.000 evrov. Policisti o dejanju zbirajo obvestila in bodo o vseh ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo.
Če ste denar že nakazali ali razkrili podatke, čim prej obvestite svojo banko oziroma hranilnico.
Takšne goljufije niso omejene le na posameznike. Vse pogosteje ciljajo tudi na podjetja, računovodstva in zaposlene, ki imajo dostop do finančnih podatkov. Po podatkih, predstavljenih na skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, skupna škoda pa je presegla 167 milijonov evrov.
SI-CERT in policija zato pripravljata tudi brezplačni spletni seminar o spletnih goljufijah, ki ciljajo na računovodstva. Med drugim bodo predstavili direktorske prevare, vrivanje v poslovno komunikacijo, zlorabe e-bančnih računov in napredne phishing napade.