Občanko iz Radelj ob Dravi prepričal, da jo čaka »pozabljeno kriptovalutno bogastvo«, nato pa ji izpraznil bančni račun

Na Policijsko postajo Radlje ob Dravi se je zglasila občanka in prijavila spletno goljufijo, ki se je, kot se to pogosto dogaja, začela z navidez povsem običajnim telefonskim klicem. Poklical jo je neznanec in jo prepričal, da ima na kripto računih sredstva, ki jih lahko prenese na svoj transakcijski račun. Ponudil ji je pomoč pri prenosu, ženska pa je sledila njegovim navodilom.

Na telefon oziroma računalnik si je namestila več aplikacij ter neznancu omogočila dostop do spletnega bančništva. Prav to je goljuf potreboval. Ko je dobil nadzor nad njenim računom, ji je odtujil več tisoč evrov.

»Pozabljena kriptosredstva« so dobro znana prevara

Tak način goljufije policistom ni nov. Že julija letos so na Policijski upravi Maribor opozarjali na več primerov, pri katerih so storilci žrtve prepričevali, da imajo na računih »pozabljena kriptosredstva«. Skupni imenovalec je bil vedno enak: žrtve so v dobri veri sledile navodilom neznancev, jim omogočile dostop do bančnih računov ali pa same nakazale denar. Posledice so bili izpraznjeni računi, izgubljeni prihranki in celo krediti, ki jih oškodovanci niso nameravali najeti.

Goljufi se pogosto predstavijo kot uslužbenci kriptomenjalnic ali drugih finančnih družb. Žrtvi povedo, da jo na virtualni denarnici čaka nekaj tisoč evrov dobička, za izplačilo pa naj bi bilo treba namestiti posebno aplikacijo. V resnici gre pogosto za programe za oddaljeni dostop, s katerimi lahko storilec prevzame nadzor nad telefonom ali računalnikom. Med programi, na katere je policija v preteklosti že posebej opozarjala, sta denimo AnyDesk in Supremo. Ko je tak program nameščen in uporabnik goljufu odobri dostop, lahko ta spremlja dogajanje na napravi, odpira spletno banko in poskuša opraviti prenose denarja.

Eno oškodovanko nategnili za več 10.000 evrov, drugo »le« za nekaj tisoč evrov

Klic je lahko videti, kot da prihaja iz Slovenije

Dodatna težava je, da telefonska številka sama po sebi ni zanesljiv znak, da je klic pristen. Policija opozarja, da goljufi lahko prikazujejo tudi ponarejene slovenske telefonske številke. Zato niti slovenska številka na zaslonu ne pomeni, da klicatelj dejansko kliče iz Slovenije ali da je predstavnik banke oziroma finančne ustanove.

Banke in ponudniki storitev za prijavo v spletno bančništvo, kot sta Halcom in Rekono, uporabnikov ne kličejo in jim po telefonu ne narekujejo nameščanja aplikacij ali pošiljajo povezav za domnevne posodobitve. Če nekdo med klicem zahteva namestitev programa, dostop do naprave, gesla ali podatke za prijavo v spletno banko, policija svetuje, da pogovor takoj prekinete.

Če ste dostop že dovolili, ukrepajte takoj

Če ste aplikacijo že namestili ali neznancu omogočili dostop do spletnega bančništva, je pomembno čim prej stopiti v stik z banko in poskusiti preprečiti ali ustaviti morebitne transakcije. Policija svetuje tudi, da shranite vso razpoložljivo dokumentacijo: telefonske številke, elektronsko pošto, sporočila, podatke o transakcijah in druge sledi komunikacije. Nato je treba dogodek čim prej prijaviti policiji in banki.