Obtoženega se boji kot hudič križa

SLOVENJ GRADEC – Več kot tri ure je včeraj na mestu za priče slovenjgraškega okrožnega sodišča stal 33-letni Janko Helbl, da bi pojasnil, kaj se je zgodilo lanskega tragičnega julijskega dne, ko je v reki Dravi utonil 33-letni Martin Rogina z Vrat pri Dravogradu. Nihče ni pričakoval tako maratonskega zaslišanja, zato je morala sodnica Marjeta Vezonik preostalo peterico čakajočih prič odpustiti, saj je za njih zmanjkalo časa. Že začetek zaslišanja Janka Helbla, ki je tragične noči skupaj s pokojnim Martinom Rogino in njegovim krvnikom, 47-letnim Petrom Vravnikom, sedel na gumijastem čolnu, je postreglo z zanimivostjo. Janko Helbl je le s težavo izustil kakšno besedo.

Ko bi moral začeti pripovedovati o tragičnem dogodku, je kar naenkrat povsem utihnil, tresle so se mu roke. »Tremo imam,« je pojasnjeval sodnici, ki pa mu ni verjela in ga vprašala, ali se morda koga boji. Naposled je le priznal, da se boji govoriti, ker je v sodni dvorani navzoč obtoženi Peter Vravnik. »Če bi se odstranil, pa bi šlo,« je dejal Janko Helbl. Sodnica Vezonikova je obtoženega zato poslala na hodnik pred dvorano, a se je moral tudi od tam umakniti na stranskega, saj so pred sodno dvorano čakale priče, med drugimi starši pokojnega Martina, Slavica in Peter Rogina. Za zaprtimi vrati je Janko Helbl pojasnil, da se obtoženega boji, ker mu je na čolnu grozil, da bo tudi njega vrgel v vodo (ker Janko Helbl ne zna plavati, se je bal za življenje), in ga med drugim tako obrcal, da je imel poškodovan prsni koš in oko.

Tudi ko je Peter Vravnik, ki je obtožen uboja Martina Rogine, zapustil sodno dvorano, pa se Janko Helbl nikoli ni prav razgovoril. Višja državna tožilka Branka Čas, sodnica Marjeta Vezonik in zagovornik obtoženega, odvetnik Tomaž Rotovnik, so morali iz njega izvleči domala vsako besedo. Dlje je trajalo zaslišanje, bolj vase zaprta je postajala za tožilstvo kronska priča. Medtem ko so sodnica, tožilka in sodnica izgubljali živce, je Janko Helbl iz minute v minuto ponavljal: »Tega se ne spomnim.« Predvsem pri podrobnostih zločina je skoparil z informacijami. Spomnil pa se je, da je trojica prijateljev tragičnega dne na čoln vzela trilitrsko plastenko z rdečim vinom. »Med vožnjo smo se ustavili, natočili špricarje in jih popili,« je priznal Janko Helbl.

Tega, zakaj sta se med vožnjo po Dravi sprla Martin Rogina in Peter Vravnik, se je Janko Helbl včeraj le bežno spomnil: »Nekaj zaradi Martinove mame.« Toda sodnica je delavca, ki ima končanih le šest razredov osnovne šole, spomnila, da je na zaslišanju na policiji razložil, kaj je bilo jabolko spora. Takrat je Helbl možem v modrem dejal, da je Peter Martinu dejal: »Pa ti veš, da sem jaz dol k tvoji mami hodil.« Martin pa mu je odvrnil: »Daj ne bluzi, pijan si.« In kdo je koga potisnil na čolnu? Tudi o tem je bilo včeraj izrečenih veliko besed. Janko Helbl je včeraj trdil, da je obtoženi prvi potisnil Martina, ko pa mu je sodnica prebrala izjavo na policiji, je zgodbo obrnil na glavo: »Bilo je tako, kot sem dejal na policiji. Takrat so bili dogodki bolj sveži.«

Janko Helbl je včeraj večkrat poudaril, da je sam poskušal pomagati utapljajočemu se Martinu, mu s čolna ponudil roko, a je bil prekratek. »Kolikor se spomnim, pa Peter ni pokazal namena, da bi mu pomagal, četudi je večkrat klical na pomoč. Namesto pomoči je Peter le dejal: 'Pusti ga, on gre proti domu.' Zatem je izginil z gladine,« je pretresen razlagal Helbl. Postregel je še z zanimivostjo. Čeprav sta vedela, da je Martin Rogina utonil, sta se Peter Vravnik in Janko Helbl še vso noč vozila s čolnom po Dravi gor in dol. Dokler jima okrog pol petih zjutraj nedaleč od hidroelektrarne ni zmanjkalo goriva. »Ločila sva se, Peter je šel peš proti Gortini, jaz pa sem čakal na avtobus za v službo. A ker ga ni bilo, sem pešačil domov,« je sklenil Janko Helbl.