Oprostili odvetnika,
 ki ni izplačal stranke

MARIBOR – Odvetnik v sodni dvorani. Nič posebnega. Ko pa odvetnik sede na zatožno klop, zgodba postane zanimiva. Še drugič je moral pred sodnico Tanjo Rot stopiti mariborski odvetnik David Šega, tokrat zaradi izneverjanja. Natančneje, obtožba, ki jo je zastopala okrožna državna tožilka Saša Lutarič, ga je bremenila, da je pred štirimi leti na delovnem sodišču zastopal Boštjana Jamnikarja v procesu zoper njegovega delodajalca. Ker sta proces dobila, je vse kazalo, da se bo razpletlo po Jamnikarjevih in Šegovih željah. Sodišče naj bi Jamnikarju skupaj prisodilo okrog 1200 evrov bruto, ki jih je moral plačati njegov nekdanji delodajalec, mariborska avtošola Hitrost. Denar je prišel na transakcijski račun odvetnika Davida Šege. A tukaj se je zapletlo, saj Šega tega denarja ni v celoti nakazal na Jamnikarjev račun. »Težava je bila v tem, da nisem poznal številke transakcijskega računa moje stranke in stranka nekaj časa ni bila dosegljiva, saj je odšla na prestajanje zaporne kazni, za kar sem izvedel šele pozneje,« se je Šega branil očitkov. Zgodba verjetno nikoli ne bi pristala na sodišču, če bi odvetnik pozneje poplačal celotni dolg. A plačal je samo 500 evrov, Jamnikarju jih je v zapor v Maribor nakazal po poštni nakaznici. Za preostanek denarja se je Šega izgovarjal, da si je zaračunal stroške, ki so še nastali.

Tudi na očitek tožilstva, da mu je stroške, ki so nastali v sodnem procesu pred delovnim sodiščem, priznalo sodišče in jih je morala plačati nasprotna stranka, je imel prekaljeni in z vsemi žavbami namazani odvetnik odgovor: »To so bili stroški, ki so nastali po sodnem procesu.« Da z odvetnikom med prestajanjem kazni nista bila v stiku, je zanikal oškodovani Jamnikar in sodnici pojasnil, da je iz zapora klical v odvetniško pisarno, a da se je pogovarjal z odvetnikovo (zdaj že bivšo) ženo: »Odvrnila mi je, da se odvetnik z menoj nima kaj pogovarjati, saj da je z mano končal. Pozneje sem se osebno oglasil v njegovi pisarni, da bi dobil preostanek dolga, a ker nisem hotel podpisati uradnega zaznamka, ki ga je spisala njegova tajnica, me je zaklenil v pisarno. Šele na opozorilo, da bom poklical policijo in da je to kaznivo dejanje, je odklenil vrata.« Jamnikar je zadevo prijavil na tržno inšpekcijo in pozneje zoper odvetnika podal ovadbo.

Tožilka je v zaključni besedi predlagala sodišču, da obtoženemu izreče pogojno kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Da je bil odvetnik za podobno kaznivo dejanje že obsojen, je vedela tudi sodnica Tanja Rot, ki je Davida Šego januarja 2015 obsodila na pogojno polletno zaporno kazen z enoletno preizkusno dobo. Takrat zato, ker je zadrževal denar, ki ga je v procesu izterjal za stranko, samostojno podjetnico Branko Kovač Mlinarič. Toda v nasprotju s prvim procesom je bila Rotova tokrat bolj razumevajoča in je odvetnika oprostila. V razglasitvi sodbe je pojasnila, da je vseskozi delal v korist svoje stranke, a da je prišlo do spleta nesrečnih okoliščin. Če se bo na oprostilno sodbo pritožila, bo tožilka še razmislila, je pa sodno palačo razočaran zapuščal oškodovani Jamnikar: »Ves čas sem poskušal dokazati, da je odvetnik delal le v svojo korist. Ne morem se znebiti občutka o pristranskosti sodišča.«