Peter bi preživel, če bi poklicali reševalce

PTUJ – Okrožna sodnica Katja Kolarič je že v začetku sojenja razblinila vse upe, da bi se proces proti 38-letnemu Aljoši Vogrincu lahko končal, saj je že uvodoma pojasnila, da je Branko Podgoršek, ki bo moral na procesu nastopiti kot priča, na delu v Nemčiji in se bo vrnil šele proti koncu meseca. Zato pa je obtoženi spoznal sestro od leta 1998 pokojnega Petra Topolovca, Ireno Urankar: »Izjemno težko mi je. Peter je bil dober človek, ki nikomur ni želel nič slabega. Lahko bi takrat vsaj poklicali rešilca, saj se vendar niti braniti ni mogel. Z očetom sva bila nemočna, ko se je vse zgodilo, zdaj je oče že štiri leta pokojni.«

Z mnenjem sestre pokojnega Topolovca, da bi se Petrovo življenje dalo rešiti, se je strinjal tudi izvedenec patolog Rajko Kavalar: »Pravočasna zdravniška intervencija bi lahko preprečila smrt.« Istočasno je patolog naložil sodišču, da bi moralo priskrbeti pokojnikov zdravstveni karton in ugotoviti, ali so bili pri njem že znaki bolezenskega alkoholizma. Sicer pa je izvedenec Kavalar pojasnil, da je smrt nastopila, ker je hematom pritiskal na podaljšano hrbtenjačo, v katerem sta centra za delovanje srca in dihanje. S tem ko je hematom postajal vedno večji, je dihanje izostalo in je nastopila smrt. Izvedenec natančnega števila udarcev, ki jih je sprejel zdaj pokojni Topolovec, ni mogel navesti, saj »jih je preveč, da bi jih lahko prešteli«. Tragični dogodek sega v marec 1998, ko naj bi v kraju Zakl (nedaleč od Podlehnika) Aljoša Vogrinec in Oliver Hriberšek tako brutalno pretepla ter obrcala 45-letnega klateža Petra Topolovca, da se je ta komaj živ privlekel do bližnje zapuščene počitniške hišice in tam na kavču za vselej zaspal. Sojenje bi se moralo začeti in končati že davno, a za Oliverjem Hriberškom so se izgubile vse sledi. Šele v začetku letošnjega leta so nam ga hrvaški varnostni organi izročili, na predobravnavnem naroku pa je krivdo priznal, s tožilstvom pa se pogodil za milo dveletno zaporno kazen. Enakovredni del krivde je prenesel tudi na Aljošo Vogrinca.