Pivčevima na pomoč priskočilo 116 gasilcev

PRELESJE – V skrajnem, ampak res skrajnem robu litijske občine so hribovski zaselki in kmetije. Tam je Prelesje in prav od tam so v torek zvečer, ob 19.04, poklicali gasilce. Kar 116 (z 21 gasilskimi vozili) jih je moralo priti, marsikateri izmed njih tako težke naloge še ni doživel.

Pivčeva sta ravno prestavljala telice, tekala sem ter tja, se pripravljala na molžo. Nekatere izmed devetnajstih krav so bile že pomolžene, ko se je začelo glasno vpitje, »gori, gori,« je kričal Zdenko, pritekli so sosedje, ti so gost dim zagledali še pred njim.

V pritličju ogromnega gospodarskega poslopja, z Uprave RS za zaščito in reševanje smo namreč izvedeli, da je šlo za 250 kvadratnih metrov velikega, je hlev, v zgornjem nadstropju pa prostor, ki je bil nabit z mrvo, bilo je je za celoletno preskrbo dvajsetih glav živine! Poglavitnega vira preživetja.

Medtem ko sta se Pivčeva ukvarjala z živino, se je nad njima nenadoma vžgalo; ali je šlo za samovžig ali za kratki stik, se sicer včeraj še ni vedelo, za zdaj se s tem ukvarjajo kriminalisti.

Na roko so jim šle temperature, občasno tudi veter

A je bilo že v tistem jasno, to je gotovo vedel tudi Zdenko, tudi sam gasilec in poveljnik PGD Dole pri Litiji, da bo morala sladiti obsežna gasilska akcija.

Na srečo jim je vse skupaj olajšalo dejstvo, da jim ni bilo treba seliti živine. Ta se je vso noč in še dlje prav pohlevno in brez vsakršnega nervoznega mukanja ukvarjala s svojim najljubšim jedilnikom. In ji je bilo prav malo mar za vse tisto, kar se je dogajalo okoli njih in nad njimi.

Kjer je vladalo obsedno stanje, ki se je umirilo pravzaprav šele malce pred včerajšnjim poldnevom. »Uf, ogromno energije smo morali vložiti,« je tik ob odhodu s pogorišča pripovedoval vidno utrujeni Primož Kokovica, poveljnik PGD Litija, ki je vodil akcijo. »Dejansko pa je poslopje, če dobro pogledate, skoraj povsem ohranjeno,« je od ponosa, ki ga je čutil zaradi ekipe marljivih gasilcev, kar gorelo v njem. Takoj ob pozivu je moral aktivirati dovolj gasilskih društev, še iz Polšnika, Gabrovke, Tihaboja, Save, z Vač, iz Hotiča, Brega in Šentruperta, »nastala je namreč ogromna potreba po dihalnih aparatih, saj je mrva spuščala ogromno dima«!

Kar 80 dihalnih aparatov, ki so jih morali vmes voziti še v Litijo, Trebnje in Sevnico na polnjenje, so si morali gasilci to noč izmenjevati, da so se lahko prebili in tleči material slednjič spravili na zrak. Na roko so jim šle temperature, občasno tudi veter. »Poveljniki smo ves čas odlično sodelovali, saj smo morali zaradi dolgotrajnosti in težavnosti od 60 do 70 gasilcev vmes spočiti.« Izvedeli smo, da so morali reševalci nekaterim izmed njih tisto noč tudi pomagati.