Po smrti alpinista (31) iz Šaleške doline: »Gore so nam v veliko veselje, žal postrežejo tudi z neizmerno žalostjo in tragedijami«

Poročali smo že o tragediji v slovenskih gorah, ki je se zgodila v soboto. Gorski reševalci so tako imeli v soboto precej dela, ena od nesreč pa se je končala s smrtjo. Nekaj po 16. uri je na območju Vršičev v občini Kamnik 31-letni alpinist padel s stene in omahnil v globino. Umrl je na kraju dogodka. 

»Naše gore so res lepe, žal pa kakovost skale ni najboljša«

Ob tem so se oglasili v GRS Kamnik, kjer so zapisali, da »Gore so nam v veliko veselje in radost, žal pa postrežejo tudi z neizmerno žalostjo in tragedijami.« Tako so ob sobotni tragični gorski nesreči domačim, znancem, plezalnim in drugem prijateljem izrekli iskreno sožalje.

Opozorili so, da je v zadnjih dneh to že druga nesreča, kateri lahko kot razlog pripišemo odlom skale.

»Naše gore so res lepe, žal pa kakovost skale ni najboljša. Začetek poletja je za plezanja željne obiskovalce gora še posebej občutljivo obdobje. Na policah je še veliko naloženega kamenja, v stenah pa so lahko oprimki, zaradi vedno pogostejših menjav zmrzovanj in taljenja snega, razrahljani. Njega dni, ko so bile zime še zime, je voda visoko v gorah zmrznila ob koncu jeseni, led/sneg pa se je stalil šele v poznih pomladnih mesecih. V sedanjosti pa prihaja do izrazitih otoplitev večkrat v eni sami zimi, morda celo večkrat v enem samem mesecu. Vsakič, ko voda zmrzne, se razpoka malenkost razširi, saj ima led večjo prostornino kot voda. Tako prihaja do pogostejših večanj razpok v skali. S tem se možnosti za odlom povečujejo. To se dogaja po celem svetu, ne le v naših gorah. Med plezanjem, ali je to na zavarovanih planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh oz. feratah ali pri alpinističnem plezanju, zato priporočamo še večjo pozornost in preverjanje čvrstosti oprimkov in stopov,« so tako opozorili v GRS Kamnik.