Po zlomu roke še pretrgana tetiva: po operaciji v UKC ostala brez polne gibljivosti roke, zdaj zahteva odškodnino

Tadeja Matičič se je 30. novembra 2015 po zapletenem zlomu koželjnice oziroma kosti na podlahti, ki je nameščena na strani palca, znašla na operacijski mizi travmatološke klinike UKC Ljubljana. Poškodovano desno roko ji je operiral Dejan Hermann, pri čemer je uporabil metodo »dorzalno z žebljem«, ki so jo kirurgi že takrat zelo redko uporabljali. Danes pa se v največji slovenski bolnišnici zanjo sploh ne odločajo več. Matičičeva, ki je zoper UKC Ljubljana vložila 38.321 evrov težko odškodninsko tožbo, se spominja, kako ji je zdravnik pred operacijo nanizal le dobre plati uporabljene metode. In sicer da je ta »manj invazivna in da je hitrejše okrevanje«.

Hermann je včeraj, ko so sprte strani še zadnjič sedle pred ljubljansko okrožno sodnico Jelko Podgoršek, saj je ta sporočila, da je zadeva že »zrela za presojo«, povedal, da po drugi strani omenja tudi morebitne komplikacije ob posegu, kot so poškodbe pri sami operaciji, poškodbe živcev, žil ali tetiv in možnost okužbe. »Tega, da bo prišlo do pretrganja tetive, pa sigurno nisem omenil, ker nisem mogel vedeti, da se bo to zgodilo,« je razložil in dodal, da do pretrganj tetiv pride tudi pri bolnikih z zlomom na mestu, ki niso operirani.

Sodnica Jelka Podgoršek je sporočila, da je zadeva že zrela za razsojo. FOTO: Aleksander Brudar

Ni šlo za eksperimentiranje

Soočen je bil tudi z očitki tožnice, da se je za omenjeno metodo odločil samo zato, da bi lahko njegova žena, ki je opravljala raziskavo v zvezi z rehabilitacijo po posegih, dobila pet pacientov, ki so bili operirani po tej in še eni drugi, sicer najbolj pogosti in najmanj tvegani »volarni s ploščico«. »Ne. Pacienti so se izbirali naključno. Na kliniki smo obe metodi delali že več let in tako ni šlo za eksperimentiranje, ampak je bila metoda izbrana glede na tip zloma,« je pojasnil. Na dodatno vprašanje sodnice, ali ji je pred operacijo omenjal obe metodi, je odgovoril, da se tega ne spominja.

Pooblaščenec tožnice Uroš Križanec je v zaključnih besedah spomnil, da je Hermann takrat zaključeval svoje magistrsko delo iz dorzalne metode z žebljem. Ter se strinjal, da odločitev za omenjeno metodo ni bila strokovna napaka, saj je bila takrat to priznana metoda zdravljenja. A da je po drugi strani »v konkretnem primeru prišlo do večkratnega kršenja pojasnilne dolžnosti«. »Ponovna eklatantna kršitev pojasnilne dolžnosti je bila pred tretjo operacijo, ko so ji vbrizgali kortikosteroid. Danes seveda nihče izmed navedenih (zdravnika Andrej Čretnik in Erik Vrabič, ki sta za namen pravdanja izdelala izvedensko mnenje, op. a.) tega ni želel eksplicitno potrditi, z izjemo doktorja Hermanna, ki je resnicoljubno izpovedal, da kortikosteroidno vbrizganje lahko povzroči oslabljenje tkiva,« je izpostavil Križanec in dodal, da je do vbrizganja kortikosteroida prišlo marca 2016. »Že čez nekaj tednov pa je prišlo do pretrganja tetive. Torej, štiri mesece se tetiva ni strgala, čeprav naj bi se, kot trdijo, drgnila ob vijake. Nato pa je tri tedne po vbrizganju kortikosteroida prišlo do pretrganja tetive. Nedvomno bi moral doktor Hermann tožnici pojasniti, da injiciranje kortikosteroida lahko povzroči pretrganje tetive.« Da je kortikosteroid povzročil pretrganje tetive, sta izvedenca zanikala.

Nesrečna ženska se je po prestani tretji operaciji odločila za drugega kirurga. Ta pa da se je »le prijel za glavo in je naredil tako, kot je treba«. Leta 2017 jo je končno čakala zadnja, šesta operacija in od takrat je k sreči z roko kolikor toliko v redu. »Pač roka ne funkcionira 100-odstotno,« je sklenila. V UKC Ljubljana kakršnokoli odgovornost zavračajo.