
Galerija

Iz Zavetišča Horjul prihaja pretresljiv klic na pomoč. Po več letih domnevnih groženj s smrtjo, zastraševanja in sodnih postopkov zaposleni opozarjajo, da se še vedno bojijo za svoja življenja. Danes zjutraj naj bi moški, zaradi katerega so morali v preteklosti najeti celo zasebno varnostno službo, z avtomobilom sledil Juriju in kričal za njim. V zavetišču so znova poklicali policijo, od države pa zahtevajo takojšnjo zaščito.
»Koliko groženj in prijav je potrebnih, preden nas bo nekdo zaščitil?« Tako so svoje javno obvestilo.
Kot so zapisali, se je danes zjutraj zgodil nov incident, ki je v njih znova vzbudil hud strah. »Danes zjutraj se je zgodilo nekaj, zaradi česar smo ponovno poklicali policijo. In ponovno nas je strah. Zelo strah,« so sporočili.
Po njihovih navedbah je Juriju z avtomobilom sledil moški z začetnicama K. O., ki naj bi jim grozil že več let. Med vožnjo naj bi iz svojega vozila kričal, naj ga počaka. Juriju se je uspelo umakniti in preprečiti neposredno srečanje. V zavetišču so nemudoma obvestili policijo, ki se je po njihovih besedah odzvala in prišla na kraj.
Ozadje zgodbe sega več let nazaj. Kot pojasnjujejo v zavetišču, je veterinarska inšpekcija takrat lastniku odvzela psa in odredila njegovo namestitev v Zavetišče Horjul. Poudarjajo, da o odvzemu niso odločali sami, temveč so zgolj izpolnjevali zakonsko določene naloge. Kljub temu naj bi postali tarča nezadovoljnega lastnika.
Vse navedbe o današnjem incidentu, preteklih grožnjah in sodni obsodbi izhajajo iz javnega obvestila Zavetišča Horjul. Policija in drugi pristojni organi teh navedb za zdaj niso potrdili, prav tako ni znano stališče moškega, na katerega se nanašajo očitki.
»Sledile so grožnje s smrtjo, grožnje z nasiljem, omembe avtomatskega orožja in ravnanja, zaradi katerih smo se bali za lastno življenje,« so zapisali.
Razmere naj bi postale tako resne, da so bili prisiljeni najeti zasebno varnostno službo in zanjo plačevati iz lastnega žepa. Primer je po njihovih navedbah dobil tudi sodni epilog. Izrečena naj bi bila pogojna obsodba z določeno kaznijo desetih mesecev zapora in triletno preizkusno dobo. Toda v zavetišču zatrjujejo, da se zastraševanje tudi po obsodbi ni končalo. O nadaljnjih dogodkih naj bi večkrat obvestili policijo.
Zaposleni in njihovi bližnji opozarjajo, da nenehen strah močno vpliva na njihovo vsakdanje življenje. »Mi smo ljudje. Imamo družino. Imamo otroke,« so poudarili. Kot pravijo, ne gre več zgolj za delovanje zavetišča, temveč za njihovo osebno varnost in varnost njihovih najbližjih.
»Gre za to, da se človek ne more več normalno odpeljati po vsakdanjih opravkih, ne da bi razmišljal, ali mu bo nekdo sledil, ga prestregel ali napadel,« so opisali svojo stisko. Ob tem poudarjajo, da policisti na njihove klice prihajajo in opravljajo svoje delo. Toda po njihovem mnenju dosedanji ukrepi niso preprečili novih incidentov.
»Bistvo je, da se kljub vsem prijavam, dokumentiranim grožnjam in sodni obsodbi še vedno ne počutimo zaščiteno in varno.«
V zavetišču so se zato javno obrnili na policijo, tožilstvo, sodišča in druge pristojne institucije. Zahtevajo, da pristojni večletno dogajanje obravnavajo kot celoto, ne zgolj kot posamezne nepovezane dogodke. Prav tako pričakujejo takojšnjo oceno ogroženosti, konkretne zaščitne ukrepe in preveritev, kakšen pomen imajo nove prijave glede na že izrečeno pogojno obsodbo. »Ali je res treba počakati, da bo nekdo fizično poškodovan ali mrtev, preden bo naša ogroženost obravnavana z vso resnostjo?« se sprašujejo.
Poudarjajo, da so se v takšnem položaju znašli, ker so opravljali delo, ki jim ga je naložila država. »Država je odredila odvzem živali. Mi smo izpolnjevali svojo dolžnost. Posledice pa že leta nosimo mi in naše družine.«
Svoje javno opozorilo so sklenili z odločnim pozivom pristojnim. »Od države zahtevamo zaščito, ne zgolj evidentiranja novih dogodkov.« Kot so še zapisali, ne želijo, da bi se nekoč, ko bi bilo že prepozno, vsi spraševali, zakaj nihče ni ukrepal dovolj učinkovito. »Na nevarnost opozarjamo že leta. Pristojni organi so z našimi prijavami seznanjeni. Danes ponovno javno opozarjamo, da se počutimo skrajno ogrožene.«
Njihovo sporočilo je kratko, a pretresljivo: »Nočemo živeti v strahu in nočemo čakati na tragedijo. Zahtevamo, da nas država zaščiti. Zdaj.«