Prostitucija: policista sta Romunko kupila za 3000 evrov

MARIBOR, GORNJA RADGONA – Če bi pobarali tiste, ki sedijo na zatožni klopi, ali se je na gornjeradgonskem koncu zadnja leta odvijala ena največjih afer s prostitutkami na Slovenskem, bi kajpak prisegli, da ne. In večina se jih je na včerajšnjem predobravnavnem naroku pred mariborsko kazensko okrožno sodnico dr. Barbaro Nerat tudi izreklo za nedolžne.

Minira celo obtožnico

Tako prvoobtoženi 51-letni Radgončan Rudolf Goričan trdi, da je celotna obtožba na njegov račun izmišljena; ko ga je sodnica pobarala, ali priznava vsaj katero dejstvo od vrste očitkov na njegov račun, pa je po njegovi reakciji sodeč v zapisnik lahko le narekovala, »da minira celo obtožnico«. Da ni prišla v navkriž z zakoni, trdi tudi njegova 27-letna romunska partnerica Elena Marian; da ji niti na misel ne pade, da bi priznavala nekaj, kar po njenem ni storila, pa je bila odločna tudi njena rojakinja Viorica Ioana Ciurar. Svojega kot edini še ni povedal 39-letni Boštjan Bajič iz Murske Sobote.

Specializirani tožilci jih preganjajo, da so na veliko trgovali z ženskami in njihovimi telesi. Tako je bilo vse do razbitja njihove domnevne združbe sredi lanskega leta, ko smo izvedeli, da so od decembra 2009 za zadovoljitev mesenih potreb gostov radgonskega lokala Biser iz Romunije pripeljali na desetine deklet, govor je o precej višji številki kot 30, med njimi celo eno mladoletnico. Takoj po prihodu v Slovenijo so jih seznanili z dejstvom, da tu niso dobrodošle kot natakarice ali plesalke ter da bo njihov edini zaslužek prinašala prostitucija. Cene spolnih storitev so znašale od 60 do 100 evrov, od česar so obtoženci pobrali najmanj polovico, za nameček pa so dekletom zaračunavali še stroške bivanja. In celo na prodaj so bile nesrečnice, pričata izkušnji dveh policistov pod krinko, saj sta jim za Romunko plačala 3000 evrov, da bi lahko z njo dva tedna počela, kar se jima zljubi.

Iz obtožbe, pod katero se je nekaj mesecev pozneje podpisal specializirani tožilec Jože Levašič, izvemo, da so prek obeh v zgodbo vpletenih Romunk v njuni domovini novačili mladenke in te so kar takoj morale začeti prodajati svoja telesa v prostorih ob lokalu, v katerih so bile tudi nastanjene kot v zaporu.

Ob včerajšnjih »Ne priznam« so vsi obrazi v sodni dvorani številka 46 sicer ostali resni, le tožilec je tu in tam spustil kak nasmešek. Očitno je tako zaverovan v svoj prav, da se s tistimi, ki jih preganja, sploh ni bil pripravljen pogajati o milejši kazni v zameno za priznanje krivde.

Celo Leljak ve, da so nedolžni?

Goričanu je tako že kar v obtožbi ponudil 14 let in tri mesece zapora ter plačilo 550 dnevnih zneskov denarne kazni. Marianovo bi za zapahe poslal za celo desetletje, denarna kazen pa bi bila enaka kot pri Goričanu. Ciurarjeva jo sme po njegovem odnesti s tremi leti in mesecem zapora plus 250 dnevnih zneskov, Bajič pa z osmimi leti in dvema mesecema zapora ter ravno tako 250 dnevnimi zneski. Ker prva trojica krivde včeraj ni priznala, jih čaka sojenje, in če jim organi pregona krivdo dokažejo, najverjetneje tudi višje kazni.

Bajič se o krivdi še ni izrekel, ker je nedolgo pred narokom zamenjal odvetnika, ta pa se mora z zajetnim spisom šele seznaniti. Zanj bo predobravnavni narok 17. marca. Kdaj se bo pred velikim kazenskim senatom mariborskega sodišča začel sodni proces, pa še ni znano, saj bo 8. aprila sodnica Neratova najprej izpeljala tako imenovani narok za izločitev dokazov.

Zagovornika prvoobtoženih, Zlatko Herceg za Goričana in Ciril Logar za Marianovo, sta od nje namreč zahtevala izločitev dela dokazov, ki zadevajo delovanje obeh tajnih policijskih sodelavcev, saj sta po njunem prekoračila pooblastila in delovala nezakonito. Levašič je nasprotoval, da je bilo vse čisto, »odredbe so bile namreč izdane zakonito, zato ni razlogov za izločitev teh dokazov«. Glede še dodatnega spiska ljudi, ki bi jih rada zaslišala tudi obramba (na seznamu tožilskih želja gre povečini za Romunke, katerih zaslišanja bodo skušali izpeljati z videokonferenco), pa zastopnik tožilskih barv odločitev prepušča sodišču.

Vrsto – povečini domačinov bi torej rada zaslišala odvetnika in po besedah Hercoga gre za take priče, ki bodo izpovedovale v prid obtožencev, med njimi je omenjal zadnje čase tako razvpitega Romana Leljaka. »Vedeli bodo povedati, da se v lokalu ni izvajala prostitucija in da so ženske občasno izvajale le ples. Glede gibanja po lokalu in po kraju Gornja Radgona bodo vedeli povedati tudi, da so bile popolnoma svobodne, saj so jih redno srečevali po mestu in v trgovinah. Navsezadnje pa nam bo njihovo zaslišanje razkrilo tudi dejstvo, da niso bile nikoli prisiljene v prostitucijo.«