Psihu ni naročil umora Romov

NOVO MESTO – »Verjemite, nisem kriv, tega nisem storil in se česa takšnega niti ne bi spomnil,« je tik pred razglasitvijo sodbe konec septembra dejal Alijan Brajdič iz Brezja pri Novem mestu. Ves čas je mirno spremljal postopek, ki bi mu, če bi se za resnične izkazali očitki iz obtožbe, bivanje za zapahi krepko podaljšal. Višji državni tožilec Bojan Avbar je namreč zanj predlagal 12 let zapora, saj so bila dejanja iz obtožbe huda: naročil naj bi umor dveh Romov.

»Za obsodilno sodbo morajo obstajati trdni dokazi, a teh ni,« je oprostilno sodbo obrazložil sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu Boštjan Kovič. Celotna obtožba temelji na ovadbi Iztoka Šajnoviča, a ne on ne druge številne priče niso vedeli povedati, kdaj naj bi Alijan Brajdič nagovarjal Nenada Beganoviča - Psiha in mu ponujal 5000 evrov, pa še nekaj droge bi dal povrhu, da bi na hišo Bojana Brajdiča in Iztoka Šajnoviča odvrgel bombo. »Edino, kar je možno, je, da je Beganovič res prišel k Iztoku in Bojanu, ni pa dokaza, da je to, kar jima je povedal, res naročil Alijan,« je nadaljeval sodnik.

Iztok Šajnovič je prišel domnevne grožnje s smrtjo prijavit na začetku junija 2010, le dan po tem, ko so Alijana priprli, ker je bil osumljen poskusa umora. Tretjega julija je nekdo iz avta, v katerem sta bila Alijan in Saramo Brajdič, streljal na drug avto, škodo octavio, katere lastnik je bil Zoran Grm. A v avtu Grma ni bilo, sta pa bila dva druga Roma, Nenad Beganović in Boštjan Brajdič. Pozneje je bil Alijan oproščen vseh očitkov, da naj bi on streljal na avto, Saramo pa obsojen na sedem let zapora.

»Če kdo, je prav Beganovič, ki je bil žrtev streljanja, vedel, da so Alijana priprli in bi se mu želel tako maščevati,« je ozadje sporov osvetlil Alijanov odvetnik Borut Markošek in dodal, da je Iztok Šajnovič imel motiv, da obremeni njegovo stranko. Alijan je namreč pričal v postopku proti Iztoku in njegovemu očetu Bojanu Brajdiču zaradi mučenja Jožeta Klobučarja - Čopiča. Takrat je povedal, da je videl, kako je Iztok Čopiča polil z mrzlo vodo, ni pa mogel potrditi nekaterih navedb, da naj bi ga žgal z brenerjem. Prav to obremenilno pričanje naj bi mu Iztok zameril.

Razmišljanjem Alijanovih odvetnikov Markoška in Blaža Gune je pritrdil sodnik Kovič: »Prej bi lahko videli Beganovičev motiv, da bi se maščeval Alijanu. Prav tako je bil v tistem času Beganovič v drugem taboru in tudi v tem taboru je policija obravnavala droge. Je pa bil Beganovič v tistem času zasvojenec in je iskal koristi tam, kjer je pričakoval, da jih bo dobil,« je še dodal sodnik in osvetlil dogajanje pred strelskim obračunom.

V ozadju droga

Dejstvo je namreč, da sta takrat v romskem naselju Brezje, tudi Žabjak imenovanem, in le streljaj od Novega mesta, na področju trgovanja z drogo delovala dva tabora; en je bil tabor Zorana Grma, v katerem je bil tudi Beganovič, drugi tabor pa je vodil Matija Brajdič, Alijanov oče. Med taboroma so nastali spori zaradi boja za zasvojence, ki so v romskem naselju kupovali drogo.

»Torej je res težko pričakovati, da bi Alijan koga iz nasprotnega tabora napeljeval k čemu takšnemu,« je zaključil sodnik. In zanimivo, čeprav so po streljanju vsi zatrjevali, da nimajo nič z drogo, je tabor Zorana Grma nekaj mesecev pozneje padel v policijsko past, zaradi mamil so bili obsojeni, pred kratkim pa je spodrsnilo tudi taboru Matije Brajdiča. Prav njegovo ime se namreč povezuje s heroinom, ki so ga našli pod ploščo groba na pokopališču v Prečni. Matija in njegov sin Sandi, torej Alijanov brat, pa sta zaradi tega zdaj v priporu, saj preiskava še poteka.

Alijan Brajdič je na prestajanju devetletne zaporne kazni zaradi umora in ropa zlatarja Paplerja v Ljubljani, saj je bil prav Alijan tisti, ki je za rop zlatarne priskrbel storilca in orožje, Sandija Prešerna in Simona Tkalčeca pa pripeljal v Ljubljano in ju po dejanju odpeljal v Novo mesto.