Ptujski Fritzl obtožen posilstev še dveh hčerk

PTUJ – Če bi slovensko pravosodje pred tremi leti sojenje proti danes 65-letnemu Petru Rakušu odprlo za javnost, kot je to storilo avstrijsko v primeru zveri iz Amstettna, bi s Ptuja zgroženo poročali po vsem svetu. Tako kot so o Avstrijcu Josefu Fritzlu, ki je v kleti svoje hiše 24 let posiljeval lastno hčer in ji zaplodil sedem otrok. Pa je bilo kar prav, da je prvo sojenje na Ptuju potekalo za zaprtimi vrati. Prav je bilo že zaradi treh ubogih deklet, ki so imele to smolo, da so se rodile kot hčerke Petra Rakuša.

Najstarejšo 
in najmlajšo

Konec leta 2009 so ga na ptujskem okrožnem sodišču obsodili na najvišjih možnih 15 let zapora zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, še dve leti si je prislužil zaradi nasilništva nad svojo partnerico. Zgodbe, ki so curljale izza zaprtih vrat sodne dvorane, so bile naravnost grozljive. Od njene rosne mladosti se je Rakuš zverinsko spravljal nad hčer, ki je pri 15 letih rodila njegovega otroka.

V torek ga bodo znova privedli na ptujsko sodišče. Nov proces bo vsaj tako ali pa še veliko bolj mučen, kot je bil prvi, saj mu bodo sodili zaradi domnevne spolne izprijenosti še nad dvema hčerama. Kolikor se je slišalo na Ptuju, mu tožilci očitajo, da je še v obdobju Jugoslavije zlorabljal najstarejšo hčer (zdaj odrasla ženska živi v Nemčiji in je po naših informacijah v najstniških letih splavila več plodov očetovih posilstev), tik preden so na začetku leta 2009 razkrili njegove zlorabe 15-letnice, pa se je menda znašal tudi nad najmlajšo hčerjo.

Če ga bodo tudi tokrat spoznali za krivega (in dokazi bojda senatu druge odločitve niti ne bodo dovoljevali sprejeti), bo kapnilo še nekaj let dodatnega zapora, a veliko premalo za to, za kar je obtožen.

Tudi sojenje, ki se bo torej začelo v torek ob pol devetih zjutraj, bo verjetno potekalo za zaprtimi vrati, »čeprav odločitev o tem, ali bo javnost izključena, sprejme šele senat«, odgovori predsednik ptujskega okrožnega sodišča Andrej Žmauc.

Zanimivo pa je, da bosta poklicni sodnici v senatu isti, kot sta bili že na prvem sojenju. Prej sosodnica Marjana Kosi bo v fotelju predsednice senata le zamenjala Katjo Kolarič Bojnec.

»Nisem Fritzl!«

Kaj pričakuje od sojenja, smo pobarali pravnega zastopnika nesrečnih deklet, odvetnika Francija Matoza, vendar pa je bil njegov edini odgovor: »Brez komentarja.«

Šokantna zgodba je sicer izbruhnila na dan konec januarja 2009, ko so v mariborski porodnišnici sprejeli komaj 15-letno dekle. Bila je visoko noseča, šole od začetka šolskega leta sploh ni obiskovala. Ptujski center za socialno delo je o zlorabi in nosečnosti otroka obvestila ena od nevladnih organizacij, na katero se je obrnil eden od dekletovih sorodnikov.

Kar je o vsem skupaj odtlej govoril Rakuš, je bilo vsaj tako grozljivo kot tisto, kar je počel s svojimi otroki. Motil ga je vzdevek, ki se ga je oprijel, ptujski Fritzl. Ni maral, da se primerja z avstrijskim Fritzlom, češ da on ni imel svojih otrok nikoli zaprtih »brez možnosti kontaktiranja ali klica na pomoč. Vsi otroci so imeli svoje lastne mobilnike, redno so obiskovali šolo, tudi noseča hčerka je šolo le začasno prekinila oktobra, pa ne zaradi nosečnosti, temveč zaradi diferencialnih izpitov v BRD (Bundesrepublik Deutschland, op. p.), da bo gimnazijo nadaljevala v Nemčiji«.

Dejstvo, da je hči noseča z njim, je dopustil šele, ko ga je razkrinkala preiskava DNK. A je imel pripravljene odgovore, kako bi se to lahko zgodilo. Le po nesreči. Šest članov družine je spalo v sobi z dvojnim ležiščem, hči pa je nehote in po nesreči prišla v stik z njegovo semensko tekočino, medtem ko je spolno občeval z ženo. Drugič je za hčerkino oploditev okrivil kar ženo. Da bi se mu maščevala, mu je odvzela spermo in z njo oplodila dekle.

Zarota

Za vsako ceno je poskušal prepričati tudi senat, da so obtožbe na njegov račun lažne, da gre za zaroto države proti njemu, ki ga ne mara zaradi njegovih dobrih zvez s tujimi tajnimi službami in ker veliko ve o povojnih pobojih.

Tožil je, da je bolan in da bolniku res ne bi smeli soditi, odločil se je za igro samopoškodovanja. Kadar mu je to le uspelo, je v priporu padel ali pa se vrgel po stopnicah. Da je tudi padavica ena od njegovih številnih bolezni, je enkrat dokazoval tudi v sodni dvorani, saj je kar v njej telebnil po tleh, a so ga nato pregledali v ptujskem zdravstvenem domu in ugotovili, da je z njim vse v redu.

Iz mariborskega pripora pa so nam informatorji sporočali, da pri njih poskočno igra namizni tenis. Sodni senat pa se je znašel. Posadili so ga v invalidski voziček, ob njem je smel sedeti zdravstveni tehnik – in obsodili so ga v imenu ljudstva.