Ptujski Fritzl še naprej blebeta neumnosti

PTUJ – Brž ko Ptujčani ob mestni sodni palači v Krempljevi ulici 7 zagledajo večjo skupino ljudi, že čebljajo, o čem ali kom bodo naslednji dan prebirali v časnikih. »Spet sodijo našemu Fritzlu!« Kot da se ptujski sodniki ukvarjajo le s 65-letnim domačinom Petrom Rakušem. A so imeli v najstarejšem mestu včeraj prav, v kremplje tamkajšnjega pravosodja se je namreč res znova ujel on.

Avstrijcu dosmrtna ječa

Po nekaj razpravah, ki so potekale za zaprtimi vrati, se je namreč sojenje končalo in napočil je še en sodni dan za Rakuša, ki mu živ bog na Ptujskem ne reče več drugače kot Fritzl – tako ga primerjajo z razvpitim avstrijskim posiljevalcem svoje hčere Josefom Fritzlom.

Avstrijcu so sodili, ker se je več kot 3000-krat spolno znesel nad hčerjo Elisabeth, ki jo je imel kar 24 let zaprto v kleti, ter ji zaplodil sedem otrok. Obsodili so ga na dosmrtno ječo!

Naši zakoni pa so s takimi tiči veliko nežnejši. Ptujski Fritzl je bil konec leta 2009 obsojen, ker je zaplodil otroka svoji komaj 15-letni hčerki. Zaradi tega greha in nasilništva nad partnerico ga je doletelo 17 let zapora.

Toda ta njegov greh žal še zdaleč ni bil edini. Zdaj so mu sodili zaradi obtožbe ptujske okrožne tožilke Sonje Erlač, da je še v obdobju Jugoslavije zlorabljal najstarejšo hčer (zdaj odrasla ženska živi v Nemčiji in je po naših informacijah v najstniških letih splavila več plodov, posledice očetovih posilstev), preden so razkrili njegove zlorabe 15-letnice, pa se je menda znašal tudi nad najmlajšo hčerjo. Ta je bojda postala žrtev očetove izprijenosti, ko ji je bilo komaj šest let.

Našemu pa 20 let

»Sodba v imenu ljudstva,« so bile besede, s katerimi je ptujska kazenska sodnica Marjana Kosi včeraj za nekaj kratkih minut proces znova odprla za javnost. Rakuš je kriv, da je spolno zlorabljal najstarejšo hčerko, za kar ga je obsodila na štiri leta zapora, in kriv je, da jo je dlje posiljeval, kar je zrelo za tri leta zapora. Kriv je tudi za zlorabljanje najmlajše hčere, za kar mu je Kosijeva prisodila eno leto zapora.

Sodnica ni imela preveč manevrskega prostora. Ker je bil Rakuš že pravnomočno obsojen na 17 let zapora, bi mu lahko izrekla, kar bi hotela, toda naša kazenska zakonodaja je žal pač taka, da za gnusobe, ki jih je zagrešil, ne more biti obsojen na več kot 20 let zapora. In prav to številko mu je Kosijeva tudi prisodila v obliki enotne kazni, nato pa novinarjem pokazala vrata sodne dvorane, da za zaprtimi vrati obtožencu še enkrat opiše, zakaj je ptujski Fritzl.

Tožilka Erlačeva sicer napoveduje »verjetno pritožbo«. Kajpak je nezadovoljna s posamičnimi kaznimi. Pooblaščenec oškodovank, odvetnik Franc Rojko iz odvetniške družbe Matoz, pa pritrjuje, da sodišče ni imelo prav veliko manevrskega prostora. »Ne gre za naše zadovoljstvo. Gre za pravičnost. In glede na možnost, ki jo je imelo sodišče, je kazen pravična.«

»Kak je, Fritzl?«

Tudi med odvedbo s sodišča so Ptujčani zvedavo opazovali negativnega junaka njihovega kraja. Eden od meščanov je celo pristopil k njemu, mu stisnil roko, nato pa cinično siknil: »Kak je, Fritzl?« On pa, kot da sta stara znanca: »O, živjo.«

Paznika z Doba, kjer je Rakuš medtem že na prestajanju kazni, sta imela med prebijanjem do zaporniškega dostavnega vozila kar nemalo težav z odrivanjem novinarjev, nato pa je Rakuša napadel še en Ptujčan. Kar bruhalo je iz njega: »Pedofil, ti je lepo na Dobu?«

»Kako naj bo lepo?«

»Mater ti jebem gnilo. Marš, pedofil.«

Kaj pa javnosti sporoča ptujski Fritzl? Blebeta neumnosti, kot smo jih od njega že vajeni. »Nič še ni končano. V Nemčiji naj bi se dogajalo od leta 1989, ko smo živeli tam in ima hčerka nemško državljanstvo. Zato so v tej zadevi pristojni nemški tožilci, zadeva je pri njih. Bila je. Nemški tožilci so vse že lani zavrgli.«