Ranjeni še vedno brez odškodnin

KRANJ – Več kot dve leti je od tistega, ko je pred kranjskim nočnim klubom Million Club razneslo ročno bombo. Skupina osmih ljudi, ki je stala pred lokalom in kadila, je dobila rane, najhuje med njimi jo je skupil Dragan Daljević z Bleda. Danes 20-letnik še vedno čuti posledice grozljive izkušnje v Kranju.

Šrapneli še vedno v telesu

»Kot je videti, bodo pravnomočno obsojeni storilci tega dejanja prej prišli iz zapora, kot bomo mi, ki smo bili ranjeni, prejeli pravično odškodnino,« začne Blejec, po poklicu frizer, ki se preizkuša tudi kot pevec na balkanskem trgu. Fant, ki je bil že v mladih letih član estradne scene, pove: »Šrapneli, osem jih je, so še vedno v meni. Mislil sem, da me ne bo več bolelo, pa me še vedno. Najhujše je v levi nogi, kamor so prileteli štirje deli bombe.« Poskušal se je zaposliti, pa ni šlo: »Dobil sem delo v trgovini, a ker je treba biti ves čas na nogah, mi ni šlo, leva noga me je bolela vsak dan bolj. Tako sem trenutno še nezaposlen, čakam pa, da se uredi dokumentacija za moj frizerski salon. Ampak treba bo koga še zaposliti, sam prav veliko, po ves dan, ne bom mogel biti na nogah.« Nato še doda, da mu je žal, da ni študiral računalništva, saj bi delo tako lahko opravljal sede.

Redni pregledi pri psihiatrih

Še večje težave pa so povezane s psihičnim zdravjem. Od tistega usodnega jutra, ko jo je na srečo odnesel le s poškodbami, se sooča s psihičnimi težavami. »Zvečer, ko se spusti mrak, ne upam nikamor sam. Strah, tesnoba ... še okoli hiše si ne upam. Domači so se morali navaditi dejstva, da so vsa vrata doma zaklenjena. Enostavno bojim se.« Hodi na redne preglede v psihiatrično bolnišnico v Begunjah: »Tolikokrat sem bil že tam, da se bojim, da me bodo kar zadržali za dlje časa.« Med kopico izvidov smo med drugim prebirali o strokovno ugotovljeni tesnobi in težavami s spanjem. »Največ težav s spanjem sem imel, ko je potekalo sojenje v Kranju in sem moral pričati. Zdaj je malo bolje, a ko bom izvedel, da so storilci zunaj, me nihče več ne bo videl. Nikamor več ne bom šel, nosu ne bom pomolil iz hiše. Tisti, ki so vrgli bombo, verjetno niso čisto pri pravi, in zato se jim bom skril.«

Počasni sodni mlini

Dragan meni, da bi morala država dati primerno odškodnino: »Javno apeliram na ministra za pravosodje, tega, ki še opravlja funkcijo, in tega, ki jo bo zasedel po volitvah, da pospešijo postopek, saj se vleče res nerazumljivo dolgo. Kot da bi hoteli odgovorni kar pozabiti na vse skupaj!« Odškodnino, kot je trdno prepričan, bi mu morala izplačati država: »Orožje je bilo last države, ki ga ni primerno varovala, zato so ga ukradli in ga neprimerno uporabili. Kaj pa bi bilo, če bi nas bilo namesto osem ranjenih osem mrtvih? Kdo bi pa v tem primeru nosil odgovornost?«

Pravi, da ne ve, v kakšni fazi je postopek za določitev odškodnine: »Vem samo to, da je treba postaviti sodnega izvedenca primerne stroke in da naj bi bil angažiran celo tujec, ne naš strokovnjak. Tako se bo še bolj zavleklo. Če lahko sodijo, recimo, Janši ali pa Zidarju v nekaj mesecih, naj sodišče opravi še z našo zadevo v primerljivem času. Kar se dogaja, je po mojem mnenju nedopustno. Preden bomo kaj dobili, bodo obsojeni na prostosti, o tem sem bolj in bolj prepričan.«