Razkrito poročilo o letalski nesreči na Veliki planini! To je krivo

V uvodnem poročilu o letalski nesreči, ki se je 10. marca zgodila nad Veliko planino, preiskovalci navajajo, da je v času strmoglavljenja vladalo neugodno vreme za letenje po pravilih vizualnega letenja: območje je bilo v megli in oblakih, prisotne so bile padavine, nevihte, turbulenca in pogoji za zaledenitev, poroča 24ur.

Strmoglavljenje na Veliki Planini: izvedeli smo, od koga bodo terjali škodo, ki je nastala na koči

Letalo, ki je vzletelo iz Zagreba in letelo proti Švici, je pilotiral 64-letni švedski državljan, ki je bil tudi edini potnik in žrtev nesreče. Ob 9.17 je navezal stik z ljubljansko kontrolo letenja in ob 9.18 poslal zadnje sporočilo: »Ljubljana, N595RJ.« Po tem se na klice ni več odzival, letalo pa je izginilo z radarja. Preiskovalni organ je bil o dogodku obveščen ob 9.31.

Hladna fronta in slaba vidljivost

Vremenska analiza razkriva, da je območje prekrivala hladna fronta s pokritimi vrhovi gora, ponekod so bile krajevne padavine, vidljivost pri tleh je bila pogosto slabša od 10 km, temperatura ničte izoterme je bila na višini 1981 m, nad njo pa so obstajali pogoji za zmerno zaledenitev. Jugozahodni veter je pihal s hitrostjo do 30 vozlov, kar je omogočalo tudi nastanek turbulence.

Na kraju nesreče so preiskovalci ostanke letala in pilotovo truplo prenesli v Ljubljano, kjer bodo opravljene nadaljnje preiskave in obdukcija. Zbrani so bili tudi radarski posnetki in zvočne komunikacije, ki bodo analizirani v sklopu nadaljnje preiskave.

Preiskovalci poudarjajo, da je to zgolj uvodno poročilo, končno poročilo bo sledilo pozneje, njegov namen pa ne bo iskanje krivde, temveč razjasnitev okoliščin nesreče.