Močno prezgodaj je umrl Jurij Hartman

Jurij Hartman, rojen leta 2002 v Ljubljani, je svojo umetniško pot začel na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer se je posvečal grafičnemu oblikovanju. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, sprva na smeri video animacije in novi mediji, nato pa se je posvetil slikarstvu. Svojo akademsko pot je nadaljeval tudi na Univerzi za uporabne umetnosti Die Angewandte na Dunaju, kjer je študiral transdisciplinarno umetnost. Njegovo delo je temeljilo na prepletanju slikarstva, grafičnega oblikovanja, instalacije in multimedijske produkcije ter na poglobljenem raziskovanju medijske teorije, semiotike in sodobnih tehnologij.

Hartman je v svojih delih raziskoval odnos med podobami, tehnologijo in človeško percepcijo. Njegove slike velikih formatov, ki so pogosto temeljile na tehničnih in digitalnih podobah, so odlikovali izjemna natančnost izvedbe, konceptualna dovršenost in premišljen odnos do sodobne vizualne kulture. Njegova dela so bila predstavljena na številnih razstavah doma in v tujini, med drugim tudi na samostojni razstavi White Bronco v Mali galeriji Banke Slovenije.

Od umetnika so se poslovili tudi v Mladinskem gledališču Ljubljana

Ob novici o njegovi smrti so se od umetnika poslovili tudi v Mladinskem gledališču Ljubljana, kjer so zapisali, da je »žalostna novica izgube sopotnika na umetniški sceni tokrat, ob novici slovesa Jurija Hartmana, še toliko bolj boleča, nerazumljiva in težka«. Poudarili so, da so izgubili »izredno obetavnega mladega kolega, čigar vstop v profesionalno polje je bil samozavesten in prodoren, podkrepljen s poglobljenim teoretskim premislekom in virtuoznostjo«.

V zapisu so izpostavili tudi njegovo izjemno predanost umetnosti. Čeprav je pripadal generaciji, ki jo pogosto označujejo kot generacijo ekranov, je večino svojega časa namenjal slikarstvu in drugim umetniškim projektom. Njegovo ustvarjanje je zaznamovalo neprestano iskanje umetniške popolnosti, zaradi katerega je pogosto deloval kot človek, popolnoma predan svojemu poslanstvu.

Njegovi kolegi so posebej poudarili, da tehnično mojstrstvo pri Hartmanu nikoli ni bilo samo sebi namen. Skozi svoja dela je raziskoval meje med slikarstvom, grafičnim oblikovanjem, instalacijo in multimedijo ter odpiral vprašanja o vlogi tehnologije in njenem vplivu na sodobnega človeka. Prav problem tehnike in razmerja med človeškim, nečloveškim ter postčloveškim je predstavljal eno osrednjih tem njegovega ustvarjalnega opusa.

»Odšel je prezgodaj, a je hkrati s svojim prekratkim življenjem pustil globoko sled, sled, ki priča o poti uveljavljanja v pomembnega in vplivnega sogovornika vseh nas, ki si delimo umetnostno polje,« so zapisali v Mladinskem gledališču Ljubljana.

Jurij Hartman je kljub svoji mladosti uspel ustvariti opus, ki ga stroka prepoznava kot izjemno obetaven prispevek sodobni slovenski umetnosti. Njegov odhod pomeni veliko izgubo za domačo in širšo umetniško skupnost, njegova dela pa bodo ostala trajen opomin na ustvarjalca, ki je umetnost razumel kot prostor neprestanega raziskovanja, dvoma in preseganja meja.