Snemanje bistveno zmanjša možnost napada na policiste

O slikovno- ali videodokumentiranih primerih policijskega nasilja smo bili v zadnjih letih priča predvsem iz Združenih držav Amerike. Zato zdaj policijska intervencija zoper Armina Đutovića na Čopovi ulici v središču Ljubljane iz 8. decembra 2024 še toliko bolj odmeva. Tri dni po tej intervenciji, v kateri je sodelovalo kar šest policistov, je namreč Armin v bolnišnici umrl. Njegova družina najverjetneje nikoli ne bi prišla do pravega uvida v takratno dogajanje, če eden od policistov na sebi ne bi imel majhne kamere, s katero policisti snemajo dogajanje med intervencijo. Američani ji rečejo bodycam, kamera na telesu.

Posnetek domnevno takšne kamere zgoraj omenjene intervencije je te dni zakrožil po spletu. V skoraj sedmih minutah je mogoče videti, kako policisti moškega s silo zadržujejo na tleh, nato pa ga še več minut pustijo negibnega ležati brez pomoči. »Umrl bom, prosim vas, ne morem dihati,« naj bi policiste na posnetku prosil 37-letni Armin, ki je tistega dne razgrajal na terasi enega od ljubljanskih gostinskih lokalov in brez razloga udaril nič hudega slutečega nizozemskega turista. Policisti so ga kmalu prijeli, ker se je temu upiral, pa so uporabili prisilna sredstva. Vse od tu naprej je, tako tudi Specializirano državno tožilstvo (SDT), vodilo do tragedije.

Med šestimi policisti je bil po prepričanju SDT Jan Dovnik tisti, ki je strokovni prijem davljenja od zadaj izvajal v nasprotju s pravilno izvedbo tega davljenja, »kjer se pritiska zgolj na vratne arterije in ne na grlo«. Tako je, trdi tožilstvo, prišlo do stiska vratnih ven, kar je onemogočilo odtok krvi iz predela glave, »zaradi česar je prišlo do zapore dihalnih poti«. Ura je bila 11.03, ko je Armin zadnjič zahropel in popolnoma obmiroval. V neposredni bližini so bili še policisti Tomaž Podobnik, Tomi Brdnik, Marko Goleš, Maja Vojsk in Nika Marčič. Imeli naj bi pregled nad Arminovim telesom in tako videli, da nepremično leži. A ga, tako tožilstvo, niso takoj dvignili s tal ali ga ležečega obrnili na bok ali hrbet in preverili njegovega dihanja. In ker ni dihal, takoj začeli postopka oživljanja. »Zaradi prepoznega začetka postopka oživljanja je bil Armin Đutović najmanj štiri minute v srčnem zastoju, zato je nastala nepopravljiva poškodba možganov, ki ob pravočasni prvi pomoči ne bi nastala,« zatrjuje tožilstvo.

Dovnik se bo o tem, ali prizna krivdo za povzročitev smrti iz malomarnosti, in to zaradi davljenja s pritiskanjem na grlo, izrekel prihodnji petek. En teden kasneje mu bo kot zadnji sledil Brdnik. Ta je tako kot Podobnik, Goleš, Vojskova in Marčičeva, ki so krivdo že zanikali, obtožen storitve kaznivega dejanja opustitve pomoči. Podobnik je prejšnji petek sodišču predlagal, naj iz sodnega spisa izloči omenjeni posnetek kamere, ki jo je na sebi nosil Brdnik, saj da z njegove strani ni bil seznanjen, da ga snema. Tožilka Sonja Breznik je temu ugovarjala, saj da opozorilo, da se postopek oziroma oseba snema, velja za osebo, proti kateri imajo policijski postopek. Ne pa za policiste, ki ga vodijo.

Policist Tomaž Podobnik bi posnetek kamere kar umaknil iz sodnega spisa. FOTO: Dejan Javornik

Da so takšne osebne kamere v slovenski policiji »postale že nepogrešljive in vsekakor prispevajo k večji transparentnosti policijskega dela, zlasti v bolj občutljivih ali tveganih, nevarnih situacijah«, piše že v številki 2 revije Varnost Ministrstva za notranje zadeve iz leta 2024. Dodali so, da snemanje bistveno zmanjša možnost napada na policiste kakor tudi prekoračitve policijskih pooblastil. In da je snemanje postopkov zakonsko obvezno pri uporabi električnega paralizatorja, policisti pa da »morajo snemati tudi intervencije (na primer zaradi nasilja v družini, kršitve javnega reda in miru ...), asistence in druge podobne dogodke, kjer se glede na okoliščine lahko pričakuje uporaba prisilnih sredstev«.