Sodnica gluha za opozorila, obtoženi končal v rešilcu

CELJE – Sojenje 53-letnemu Gorazdu Bombeku, ki se od leta 2000 brani pred obtožbami, da je poskusil umoriti takrat še mladoletnega sina Darka, se je končalo s posredovanjem reševalcev. Obtoženega, ki je konec lanskega leta preživel srčni napad, so znova, tokrat zelo resno, izdali živci. Čeprav je njegov zagovornik Edmund Rebec od začetka obravnave, ki se je morala zaradi predolge prekinitve formalno začeti znova, svaril, da je zdravstveno stanje njegovega klienta šibko, in predlagal preložitev sojenja na drug termin, se je obravnava nadaljevala. Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek ga je odpravila z obrazložitvijo, da v spisu o tem nima dokumentacije in da prvič sliši za obtoženčeve psihične težave. Na celjskem sodišču so namreč že bili primeri, ko so obtoženci sodnikom tožili nad slabim počutjem. Senat je – da bi se prepričal o resnici – po navadi urgentno odredil zdravstveni ali psihiatrični pregled, ki so ga opravili kar v prostorih sodišča. A tokrat ni bilo tako.

Obtoženec ne more aktivno sodelovati

»Ne glede na pisno mnenje izvedenca, ki meni, da je Bombek sposoben za sojenje, vas opozarjam, da ne more aktivno sodelovati. Počuti se prizadetega, je v nenehnem stresu, ki je povezan s srčnimi težavami. Če nadaljujemo, bomo zelo škodili njegovemu zdravju. Bojim se, da se mu bo kaj zgodilo. Svoj zagovor bo pisno dopolnil prihodnjič,« je zaman opozarjal Rebec.

Obtoženi Bombek se je sesedel med pričanjem mlajšega sina Uroša. Ta je dogodke iz 12. marca 2000 opisal povsem drugače, kot sta jih oškodovanec, njegov starejši brat Darko, in njuna mati. »Brat je po telefonu vpil na teto, oče ga je opozoril, naj se ne dere. Darko je očeta odrinil in ga prvi udaril. Dvakrat. Videl sem, da krvavi. Vskočila je mati, a ji je Darko dejal, naj se ne meša. Potem sta se prerivala in očetu sem v joku kričal, naj odneha, kajti vedel sem, da Darko ne bo popustil. Nisem videl, da bi brat padel na tla niti da bi ga oče davil.«

Za brata roko v ogenj

Obtožnica o poskusu umora se najbolj opira na očitke o davljenju, ki da je bilo tako močno, da je takrat 17-letnik že izgubljal zavest. Toda Bojan Vavnik, specialist otorinolaringolog, ki je Darka pregledal dva dni pozneje, je včeraj razložil, da sledi poškodb niso bile hude, sicer bi pacienta takoj napotil na zdravljenje ali dodatne preglede. »Pike na vratu so lahko posledica britja ali stiskanja, ki pa ni bilo močno.« Uroš Bombek močno zameri tožilstvu in sodišču, da sta mu vzela očeta, zdaj pa pričakujeta, da se bo spomnil vseh podrobnosti, ki jih je videl skozi otroške oči. »Sram naj vas bo! Pa kaj je z vami? Star sem bil deset let. Z bratom zdaj živiva skupaj, včasih se razumeva, včasih ne, tudi udaril me je večkrat. A zanj bi dal roko v ogenj, toda tukaj ste vse zabrkali, in to traja že odločno predolgo.«

Sojenje je prekinjeno

Obtoženi se je silovito razburil, ko sodnica mlajšemu sinu ni dovolila pripovedovati o okoliščinah, ki se neposredno ne nanašajo na dogodek, čeravno ga je lahko tožilec Darko Oprešnik brez težav spraševal ravno o tem. Prijel se je za prsi in se tresel, a na srečo so reševalci prihiteli v manj kot petih minutah, ga spravili v rešilca in oskrbeli. »Dopustili boste, da človek umre na sodišču,« je bil ogorčen Rebec, ki razmišlja o ovadbi zoper sodnico Topolovec Dolinškovo in zdravstvenega izvedenca Braneta Mežnarja zaradi poskusa umora. Sojenje je do nadaljnjega prekinjeno.