Šoferju 14 let za zvitke z logotipom Rolls-Roycea

DOVER, KOKRICA – Že (pre)večkrat smo poročali o slovenskih tovornjakarjih, pri katerih so v tujini odkrili drogo, skrit pa je ostal, vsaj slovenskim medijem, aprilski zaseg kar 45 kilogramov visokokakovostnega heroina, na trgu vrednega 7,84 milijona evrov. Pristaniške oblasti v britanskem mestu Dover so ga med pregledom odkrile v prikolici tovornjaka, ki ga je vozil 58-letni Dimitrij Špelič. Čeprav ta meje ni prestopil prvič, se je tokrat carinikom potem, ko je prispel iz Nemčije, zdel precej sumljiv zaradi ponarejenih papirjev, ki jih je držal v rokah.

Logotip Rolls-Roycea

Droga je bila shranjena v 50 posebnih zavojih, na katerih je v oči bodel logotip prestižne znamke avtomobilov Rolls-Royce. V vsakem je bilo med 56 in 67 odstotki čistega heroina. Da so se cariniki lahko dokopali do njih, so se morali kar namučiti. Paketi so bili skriti v posebnih predalčkih na tleh tovornjaka, nad katerimi so stale prazne palete. Kot je bilo mogoče slišati na sodišču Old Bailey, je zaseg toliko droge velik udarec za verigo britanskih preprodajalcev. Tožilec Adam Gersch je na sodišču poudaril, da je bil Špelič del dobro organizirane združbe, katere glavni cilj je bil seveda dostaviti prepovedano drogo iz celinske Evropo v Veliko Britanijo. Preiskava je odkrila, da je slovenski šofer tamkajšnjo mejo s tovornjakom prestopil že najmanj osemkrat, pri čemer je prevažal »skoraj identičen tovor« s praznimi paletami. Na tožilstvu ne morejo z gotovostjo trditi, ali mu je tudi v vseh prejšnjih prevozih na Otok uspelo pripeljati drogo.

Finančne težave

Špelič, ki po poročanju britanskih medijev nima stalnega naslova, se na zaslišanju pred policisti ni zagovarjal, je pa pozneje priznal tihotapljenje. Kot razlog je navedel finančne težave. Na koncu mu tako ni preostalo drugega, kot da samo prisluhne izrečeni sodbi, 14 let zapora.

Po naših neuradnih podatkih naj bi bil voznik tovornjaka s Kokrice pri Kranju. Ko smo tam potrkali na vrata Milana Špeliča, Dimitrijevega najbližjega sorodnika, je samo zmajal z glavo: »Ja, saj ... kaj češ. Sam si je izbiral življenjsko pot.« Nadaljeval je, da družina izhaja z Dolenjskega, a so že več kot štiri desetletja na Gorenjskem: »Bili smo trije bratje, a nama je eden umrl, ostala sva midva,« pove Milan, ki je štiri leta starejši od Dimitrija: »Brat je svojevrsten tip, težko je bilo z njim. Včasih je delal v kranjski Iskri, potem se je odločil, da gre med tovornjakarje. Ne vem, zakaj naj bi se odločil za tako tvegano potezo. Pa saj pravzaprav mi to sploh ni mar, me ne zanima.« Potem je starejši od bratov Špelič razkril: »Z Dimitrijem nimam nobenih stikov, ampak prav nobenih, in to že kakšnih petnajst let. Situacija, ki se je zgodila, je bila pač taka, da sva šla vsak svojo pot, in se ne brigava drug za drugega. Kako bo zdaj v Veliki Britaniji, pa ne vem, me niti preveč ne zanima. Zadnje podatke, ki sem jih imel o njem, so bili taki, da ne vozi več za slovenske prevoznike, ampak da je šel v tujino, v Nemčijo. To je pa tudi vse. Kaj, kako, za koga in zakaj se je odločil za tisto, kar je storil, pa lahko tako vi kot jaz le ugibamo, dokler ne bo kaj več znano iz tujine.«

Dimitrijev nekdanji delodajalec, za katerega je pred leti vozil vlačilec, se spominja, da je tudi sam pred dnevi slišal, da naj bi ga policisti prijeli zaradi tihotapljenja. Pravi, da je bil, ko je delal zanj, zelo priden delavec in dober šofer. Zelo nenavadno se mu zdi, da se je le nekaj let pred upokojitvijo odločil za takšno dejanje. Pred odhodom v tujino je, kot še pravi sogovornik, vozil tudi nekje na Dolenjskem. »Bil je samosvoj. Nikoli se ni zgodilo, da bi se zaganjal,« ga še opiše nekdanji delodajalec in doda, da je po ločitvi živel v najemniškem stanovanju v Kranju.