Specialni policist Andrej priznal zlorabo podatkov, v treh minutah ostal brez 800 evrov

Vsega skupaj 30 minut je včeraj pri ljubljanski okrožni sodnici Mojci Kocjančič trajalo sojenje 50-letnemu policistu iz Specializirane enote za nadzor prometa (SENP) Andreju Piškurju. V tem času smo lahko slišali, da je s tožilko Sonjo Breznik podpisal sporazum o priznanju krivde. Po uradnem priznanju krivde s strani obtoženega so nato sledile zaključne besede, a brez konkretnih navedb, kaj mu tožilstvo očita. Nekaj minut pozneje je sodnica že razglasila sodbo.

Le skopo je povedala, da je Piškur 11. februarja 2022 storil tri izvršitvene oblike kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. In sicer: da je kot uradna oseba vstopil v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek. Za vsako izvršitveno dejanje mu je bila določena denarna kazen v višini 300 evrov in nato enotna denarna kazen 800 evrov. Ker je sodba že pravnomočna, mora zdaj kazen poravnati v roku 30 dni, sicer mu bo za vsakih 40 evrov neplačane kazni določen en dan zapora.

Glede na to, da sodnica sodbe ni podrobneje obrazložila, smo jo prosili, ali lahko medijem kot predstavnikom javnosti pojasni, kaj je bilo tisto, zaradi česar je policist na koncu pristal v kazenskem postopku. »Za to se pa obrnite kar na stranke,« nam je svetovala in nas z besedami, »da to ni tiskovna konferenca«, na hitro odslovila.

FOTO: Andreypopov Getty Images/istockphoto

Razkrit po prijavi

Piškur in obtoženčev zagovornik Uroš Miklič iz odvetniške družbe LMR sta po izreku sodbe »brez komentarja« odšla mimo novinarjev. Se je pa zato pri predstavnikih sedme sile ustavila tožilka in na kratko razkrila ta kazenski primer. Ljubljanski policist se je namreč ujel v zanko organov pregona po tem, ko je s svojim geslom vstopil v dve bogati bazi podatkov slovenskih državljanov. »Vse je naredil v enem dnevu v treh minutah,« je poudarila tožilka. Policisti v baze podatkov lahko vstopajo le pod posebej določenimi pogoji. Denimo, ko koga sumijo, da je storil katero od kaznivih dejanj. Z le nekaj kliki tako lahko vidijo osebne podatke določene osebe, njeno fotografijo, sezname naslovov in med drugim tudi, katera vozila imajo v lasti.

Pri Piškurju pa je bila težava v tem, da je brez opravičljivega razloga brskal za podatki treh oseb. Ena je bila zaposlena na policiji, preostali dve pa sta bili bolj ali manj sorodstveno povezani s prvo. Pri vsem skupaj sicer ni šlo za podatke, s pomočjo katerih bi bila denimo ogrožena katera od policijskih preiskav, ampak je šlo za nekakšno razčiščevanje »osebnih stvari«. Najdene podatke v bazi je sporočil naprej, pri čemer pa, kot je dodala tožilka, »niti sebi ali komu drugemu ni pridobil premoženjske koristi«. Policist je bil razkrit, potem ko ga je prijavila ena od ogledanih oseb.