Spor med muslimanskima bratoma še ni končan

LJUBLJANA – Septembra lani smo pisali, da je spor med nekdanjim muftijem Osmanom Đogićem in tajnikom Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nevzetom Porićem dobil prvi nepravnomočni sodni epilog. Tričlanski senat ljubljanskih okrožnih sodnikov je namreč sklenil, da Đogić ni storil kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, kar je v tožbi zapisal Porić. Ta je bil prepričan, da je obtoženi v spornih člankih, objavljenih leta 2008, o njem pisal na ponižujoč način. Zaradi tega je bil deležen številnih vprašanj vernikov, predvsem pa ga je zmotilo vprašanje, kam je izginilo 6000 evrov z računa islamske skupnosti, ki naj bi jih dvignil oziroma preusmeril na drug bančni račun. Porić bo moral zato nositi tudi stroške tega postopka.

A v žep bo moral seči tudi Đogić in plačati stroške postopka in zagovornika Porića, ki je bil na sodišču prav tako oproščen očitkov dveh kaznivih dejanj obrekovanja. Niti ta postopek še ni pravnomočno končan, saj je Đogić že napovedal, da se bo pritožil zoper oprostilno sodbo muslimanskemu bratu.

»Nazadnje se je po pomoti znašel kot mufti v Sloveniji«

Porić je pred leti med drugim dejal, da je Osman Đogić povzročil podoben razkol v islamski skupnosti, ko je še delal v Avstraliji. »Nazadnje se je po pomoti znašel kot mufti v Sloveniji,« je novinar zapisal Porićeve besede. Đogić pravi, da so vse to laži, Porić pa trdi, da so vsi, ki so delali v islamski skupnosti, vedeli, da je Đogić postal mufti po pomoti. To je menda javna skrivnost. Znano je sicer, da je sabor islamske skupnosti v Sloveniji maja 2005 potrdil odloke sabora islamske skupnosti v BiH o predčasni razrešitvi Osmana Đogića s položaja slovenskega muftija. Ko je Đogić, ki se je hotel otresti sarajevskega patronata, nato okrog sebe zbral somišljenike in registriral Slovensko muslimansko skupnost, so se za položaj muslimanov v Sloveniji bolj začeli zanimati tudi mediji. O sporih je bil med drugim zaslišan generalni tajnik islamske skupnosti v BiH Rifat Fetić, ki je potrdil, da je šlo pri Đogićevem imenovanju za muftija res za pomoto. Leta 2001 sta namreč z Nedžadom Grabusom vrhovnemu poglavarju muslimanov Mustafi Ceriću predlagala za slovenskega muftija Osmana Kozlića. Fetić je potrdil Porićeve besede, da je Cerić nato svojemu protokolu naročil, naj pokličejo Osmana, namesto Kozlića pa so povabili Đogića.

Čeprav izpovedi prič kažejo, da je bil Đogić za muftija res imenovan po pomoti in da je bil med njim in verniki v Avstraliji res konflikt, sodišče o resničnosti teh izjav ni presojalo. Đogić bi moral Poriću namreč dokazati, da je vedel, da izjave ne držijo, pa jih je kljub temu zavestno izrekel, kar je bistveno za kaznivo dejanje obrekovanja. A tega ni mogoče trditi, saj so takšne govorice res obstajale.