Svakinja pokojne Korošice (44): »Opozarjala je, klicala, pošiljala fotografije, a odziva ni bilo«

Smrt 44-letnice odpira zelo resna vprašanja o osnovnem varnostnem nivoju tovrstnih storitev, predvsem pa o odzivnosti ustanov, ki redno gostijo tuje paciente. V Turčijo se na lepotne posege množično odpravljajo tudi Slovenci, presenetljivo v največjem obsegu moški, ki se poslužujejo presaditve las. Zgodba je pri vseh podobna – oglase najdejo na spletu ter se dogovorijo za paket zdravstvenega turizma, ki vključuje tudi hotel in predstavnika.

Tudi Korošica se je v Istanbul odpravila prek agencije, ki jo je našla na spletu. Vsa komunikacija je potekala v angleškem jeziku. Po besedah svakinje je agencija prevzela celotno organizacijo – od prevoza z letališča do bolnišnice, operativnega posega, nastanitve v hotelu in načrtovanega povratnega prevoza na letališče. Odločitvi za poseg so botrovale predvsem izjemno nizke cene in agresivno, privlačno oglaševanje, ki tovrstne operacije predstavlja kot hitre, varne in brez tveganj – na način, ki da pacientu občutek, da gre bolj na počitnice kot pod nož ter da je vse skupaj praktično enostaven in lahkomiseln izlet.

Podjetja, ki izvajajo posege, pogosto sploh niso opremljena za intenzivno nego. (Slika je simbolična.) FOTO: Getty Images

Slovensko ni govorila niti domnevna prevajalka

Pacientka je sredi decembra prestala liposukcijo in abdominoplastiko, to je poseg, pri katerem odstranijo odvečno kožo in utrdijo trebušno steno. Po operaciji so se že takoj pojavili zapleti, a po navedbah svojcev nanje v kliniki niso reagirali.

Po namestitvi v hotelu, kjer naj bi okrevala in je bila prepuščena sama sebi, je zaradi bolečin večkrat zaprosila za pomoč. »Opozarjala je, klicala, pošiljala fotografije, a odziva ni bilo, vse naj bi bilo normalno,« je za RTV Slovenija povedala svakinja. Posveti z zdravniki so potekali izključno na daljavo, brez fizičnega pregleda, kar je nedvomno prispevalo k usodnemu razpletu.

PREBERITE ŠE -> Kirurg Peter Zorman: Estetski posegi niso turistična storitev

Edina oseba, s katero je imela pacientka neposreden stik, je bila prevajalka, ki je govorila hrvaško. Ko ji je Korošica povedala, da se ne počuti dobro in da močno krvavi, ji je odgovorila, da bo preverila pri zdravniku. Kasneje ji je sporočila, da naj bi bila krvavitev normalno stanje in da bo minila. Po štirih dneh je po pljučni emboliji doživela infarkt. V izjemno slabem stanju je pred koncem še klicala na edino kontaktno telefonsko številko, vendar se je prevajalka oglasila šele po približno eni uri. Klic je bil kratek, po njem pa se ženska ni več odzivala.

Svojci še danes nimajo jasnih informacij o tem, kdo jo je našel in kdaj so jo prepeljali v drugo bolnišnico. Klinika, kjer je bila operirana, namreč nima oddelka za intenzivno nego. V drugi zdravstveni ustanovi so jo po navedbah svakinje približno pol ure oživljali, jo intubirali in priključili na mehansko ventilacijo. Umrla je deset dni kasneje, še poroča RTV.

Tudi med Slovenci to ni osamljen primer, druge evropske države pa jih nizajo množično

Na univerzitetnem kliničnem centru opozarjajo, da vsako leto opravijo več korektivnih posegov pri pacientih, ki so bili operirani v tujini. Najpogosteje gre za zaplete zaradi vnetij, slabega celjenja ter neustreznih kirurških materialov in vsadkov. Po opozorilih strokovnjakov naj bi bil nivo nekaterih tujih ustanov primerljiv z našimi veterinarskimi postajami. Le mesec pred nesrečno Slovenko je v nizozemskih medijih odmeval primer matere več mlajših otrok, ki je življenje v Turčiji izgubila po tako rekoč enakem posegu, leto prej pa je po povečanju zadnjice umrla 24-letnica.

Družina je zaradi neodzivnosti bolnišnic v Turčiji najela odvetnico, primer pa preiskuje tudi policija. V okviru mednarodnega policijskega sodelovanja je Policijska uprava Celje že zaprosila turške varnostne organe za razpoložljive podatke, vendar konkretnih odgovorov za zdaj še niso prejeli.