Toča v torek uničila semenski pridelek avtohtonih sort: najbolj je poškodovan česen

Ptuj • Divji bes narave v torek je za seboj pustil razdejanje tudi na vzhodu Slovenije. Neurje z izjemno gosto točo, ki je padala nekaj po 21. uri med silovitimi nalivi in ponekod orkanskimi sunki vetra, je v le nekaj minutah spremenilo vrtove, zelena polja, vinograde v prizorišča opustošenja. Najhujši udarec je neurje zadalo območju od Pragerskega do Ormoža. Toča je neusmiljeno klestila po celotnem Ptujskem in Dravskem polju, prizanesla ni niti Halozam. Padala je še na severovzhodu po številnih krajih v Prlekiji. Najbolj pretresljive so novice iz Infrastrukturnega centra Ptuj, ki deluje pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije in predstavlja osrednji slovenski center za semenarstvo. Kot je v izjavi za medije pojasnil Blaž Germšek, vodja oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na kmetijskem inštitutu, je gosta toča uničila ves semenski pridelek slovenskih avtohtonih sort vrtnin in poljščin.

Česen bi v treh ali štirih tednih začeli pobirati. Foto: Blaž Germšek, Kmetijski inštitut

»Ogrožena je zaloga višjih vzgojnih stopenj pomembnih slovenskih sort. Obstale so samo tiste, ki jih gojimo v mrežnikih. Upamo, da nam država prisluhne in nam dodeli sredstva za postavitev novih mrežnikov, v nasprotnem primeru je zgodba slovenskega semenarstva končana,« je dejal Germšek. Najbolj je poškodovan česen, ki bi ga v treh ali štirih tednih začeli pobirati. Prvi podatki vzbujajo skrb. Na najbolj izpostavljenih vinogradniških legah ptujskega območja naj bi bilo uničenih tudi do 80 odstotkov vinogradov.

Najbolj je poškodovan česen, ki bi ga v treh ali štirih tednih začeli pobirati. Foto: Blaž Germšek, Kmetijski inštitut

Že takoj naslednje jutro so se na teren odpravili strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskih zavodov Ptuj in Murska Sobota, ki ocenjujejo obseg škode. Številne posledice divjega besa narave pa se bodo pokazale šele v prihodnjih tednih. Poleg neposrednega izpada pridelka grozijo še bolezni rastlin, gnitje in dodatni stroški obnove nasadov. Čeprav bodo dokončne ocene znane šele po zaključku vseh ogledov na terenu, je že zdaj jasno, da gre za eno hujših neurij v zadnjih letih na ptujskem območju. Po obsegu jo nekateri primerjajo s tisto iz leta 2008.