Tolikšno odškodnino je sodišče bolnici prisodilo za poškodovan živec

Potem ko je sodišče pravnomočno odločilo, da pacientke pred operativnim posegom v bolnišnici niso opozorili na možnost, da po operaciji nožnega palca lahko pride do vkleščenja interdigitalnega živca in posledične poškodbe živca, s čimer je bila kršena pojasnila dolžnost, je odločalo še o višini denarnega obliža zanjo. Prisodilo ji je 18.750 evrov odškodnine. Po operaciji deformiranega nožnega palca (tako imenovanega halluxa valgusa) pred desetimi leti je bolnici namreč ostala poškodba živca, ki je odgovoren za občutek palca. Od bolnišnice oziroma zavarovalnice je terjala odškodnino zaradi medicinske napake, trdila je tudi, da ji operater pred posegom ni pojasnil tipičnih posledic in vseh metod zdravljenja, ki so bile zanjo pomembne. S prvim delom zahtevka ni bila uspešna, v drugem delu pa ji je sodišče dalo prav.

Pogost zaplet

Kot je ugotovilo, bolnica res ni prejela podatka o tem, da pri tovrstnih operacijah pride do okvare senzoričnega živca pri 20 odstotkih operiranih (kar ni izhajalo niti iz obrazca o privolitvi v zdravstveno oskrbo, ki, mimogrede, ni bil sestavljen v skladu s pravilnikom), čeprav je to zelo pogost zaplet. Sodni izvedenec je za zaplet, kot ga ima pacientka, navedel, da je predvidljiv, ker pa ni šlo za nujno operacijo, saj je bila bolnica nanjo naročena leta 2012, operirana pa julija 2015, pomeni, da bi morala biti pred operacijo izrecno seznanjena s tovrstnim zapletom. Če bi bila seznanjena z rizikom tveganja in s tem, da je možno tudi konzervativno zdravljenje, se namreč za operativni poseg ne bi odločila, je pojasnila. Ne nazadnje ni šlo le za eno operacijo, saj je po prvem posegu zdravnik menil, da je prišlo do vkleščenja živca v brazgotino, zato so jo leto kasneje ponovno operirali.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 23.500 evrov odškodnine zavrnilo v celoti, tako glede domnevne medicinske napake kot glede kršitve pojasnilne dolžnosti. A višje mariborsko sodišče, kjer je pacientka izpodbijala sodbo, ji je dalo prav, da ni bila spoštovana njena pravica do predhodne obveščenosti o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter posledicah in učinkih navedenega. Zato je sodbo spremenilo in razsodilo njej v prid, zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka pa je spis vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje glede višine denarnega obliža.

Primerna odškodnina

V nadaljevanju postopka ji je okrožno sodišče dosodilo 18.750,00 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. decembra 2017. Tožena zdravstvena ustanova je v pritožbi višjemu sodišču zatrjevala, da bi namesto dosojenih 16.500 evrov za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zadoščalo 11.000 evrov oziroma ob upoštevanju odškodnine za pretrpljeni strah 13.250 evrov za nepremoženjsko škodo (sporna v pritožbenem postopku je bila zgolj višina odmerjene odškodnine za tako imenovano nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin). Višje sodišče je pritožbo zavrnilo.

Menilo je, da je treba pri odmeri odškodnine upoštevati vse posledice tako prve kot druge operacije ter tudi bodoče bolečine in nevšečnosti ter da je prisojena odškodnina povsem primerna. Tako pritožbeno sodišče meni, da je odločitev sodišča prve stopnje za skupno odškodnino v višini 18.750 evrov (upoštevaje znesek 2250 evrov za strah) povsem pravilna.

Sodišče je bolnici pritrdilo glede kršitve pojasnilne dolžnosti. FOTO: Tadej Regent