Trivkoviću naj bi alibi priskrbeli prijatelji

LJUBLJANA – Sojenje Milanu Trivkoviću, ki mu tožilstvo očita, da je skupaj z že obsojenimi   Željkom Petrovićem  ,  Blagojem Sazdovom  in Senadom Livadićem storil kaznivo dej anje hudodelskega združevanja in  skupaj s Petrovićem in Sazdovom še kaznivo dejanje ugrabitve Zorice Škrbić 26. junija lani, z obravnave v obravnavo odpira nova vprašanja. Dolgo pričakovana priča v tej zadevi, Dejan Vidmar, sicer zunajzakonski partner zdaj pokojne Zorice, je podvomil o zagovoru obtoženega Trivkovića v tistem delu, kjer ta trdi, da so s prijatelji v času ugrabitve Zorice »imeli roštilj in igrali pingpong«. »Od dotičnega so vse priče naštimane,« je začel Vidmar in pojasnil, da so njegovi prijatelji (Trivković jih je v zagorovoru naštel deset) dogovorjeni za zgodbo o njegovem alibiju in da »ena oseba iz Šumarije (predel ljubljanskega Viča, op. a.) to ureja«. »Naj ti bo jasno, vse vem,« se je pred koncem še obrnil proti obtoženemu.

Čeprav Vidmar, kot je povedal v preiskavi, zaradi objav v medijih dopušča možnost, da so Zorico ugrabili zato, da bi jim ta povedala, kje je skrit izplen roparjev sefov SKB (še danes trdi, da sefov ni oropal in da o tem nič ne ve), a ne razume, zakaj bi se nanjo spravili osem let po ropu. »Ne vem, ali bi bilo treba Zorici delati cele dneve, če bi jaz imel kaj z ropom,« je povedal.

Pred ugrabitvijo mu je sicer povedala, da ji je neki starejši moški na ulici izročil telefon in ji naročil, naj počaka na njegova navodila. »Čisto iz sebe je bila,« je razložil njeno stanje in še, da je Zorica telefon razbila in vrgla v smeti. Tega dogodka v nasprotju z najdbo sledilne naprave pod njenim avtomobilom pa policiji ni prijavila. Povedal je še, da naj bi Škrbićevo nekaj mesecev pred smrtjo poskušali oropati trije moški, zaradi česar trenutno poteka predkazenski postopek. Po njegovih informacijah se je vsaj eden od osumljene trojice družil z obsojenima za ugrabitev in mučenje Škrbičeve, Petrovićem in Sazdovom.

Bo treba izločiti dokaze?

Trivković je že prej sodišče opozoril, da je šel na policijo prostovoljno dati DNK in da je na obrazcu, kamor je policist zapisal njegove osebne podatke, pisalo »osumljeni«. Na vprašanje, zakaj je tako, mu je policist odgovoril, da so se zmotili in da bo obrazec spremenil. Njegov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je ob tem ugotavljal, da je proti Trivkoviću takrat očitno že potekal predkazenski postopek in bi ga morala policija, ki ga je tudi fotografirala, seznaniti z njegovimi pravicami. Tako se, meni, zdaj zastavlja vprašanje, ali je policija z neupoštevanjem pravic v predkazenskem postopku dobila informacije, ki so ji služile tudi za zbiranje dokazov zoper njegovega klienta, »kar bi lahko pomenilo okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba dokaze izločiti iz spisa«. Od tožilstva je zahteval, naj obrambo seznani z uradnima zaznamkoma, tožilka Mateja Gončin pa je odgovorila, da so policisti takrat opravljali razgovore z več občani, sum pa je na Trivkovića padel šele tedaj, ko so bila zbrana vsa obvestila. Sodišče bi se po oceni tožilstva, če bi lahko vpogledalo v vsebino uradnih zaznamkov, »okužilo in ne bi moglo nadaljevati kazenskega postopka, zato je takšen predlog obrambe za tožilstvo popolnoma neutemeljen«.