Trpljenje v priporu bi ublažilo 30 tisočakov

LJUBLJANA – Milko Škoberne, nekdanji celjski sodnik, ki zaradi jemanja podkupnine in zlorabe položaja na Dobu prestaja petletno zaporno kazen (sodišče mu je dosodilo še 19.622 evrov stranske denarne kazni), si od države prizadeva dobiti precej več kot slabih 1100 evrov, kolikor mu je državno pravobranilstvo nazadnje ponudilo za, kot je ugotovilo že vrhovno sodišče, nezakonito tritedensko ždenje za rešetkami ljubljanskega pripora na Povšetovi pred več kot štirimi leti. Včeraj, ko je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekala še zadnja oziroma sklepna pravdna obravnava, v kateri Škoberne od države zaradi neupravičenega pripora zahteva 30.000 evrov, je sodnica Jadranka Juhant pred začetkom obe stranki še enkrat pozvala, če bi se morda tokrat le poravnali, a neuspešno, zaradi česar se je sojenje nadaljevalo z zaslišanjem prič. Koliko je v tem primeru pravobranilstvo zvišalo svojo ponudbo, ni znano, a glede na to, da je na koncu obravnave državna pravobranilka Damjana Draksler Zupanc povedala, da bodo še pred pisanjem sodbe sporočili, ali obstaja možnost poravnave, je mogoče sklepati, da je dogovor med strankama še mogoč.

Pripor ga je potrl

Da je bil takratni pripor nezakonit, je, kot se je spominjala priča Matic Munc, Škoberne opozarjal že pred začetkom prestajanja pripora. Munc, ki je bil takrat na Povšetovi zaposlen kot psiholog v priporu, je povedal, da je za nekdanjega sodnika veljal poseben režim, saj bi bil lahko ta zaradi opravljanja sodniške funkcije žrtev maščevanja pripornikov ali bi ga ti šikanirali. Škoberne je tako moral iz varnostnih razlogov bivati sam, kar pa je bilo po besedah Munca tudi precej tvegano. »Moja ocena je bila, da lahko ogrozi svoje življenje,« je povedal in dodal, da ga takrat ni zapisal na poseben seznam oseb s samomorilskimi težnjami, saj ni želel, da bi to zaradi velikega interesa medijev za primer Škoberne pricurljalo v javnost. Odločitev je, kot je pojasnil, sprejel na lastno odgovornost. »Stanje ga je precej potrlo. Počutil se je diskreditiranega, kaj se je njemu kot sodniku zgodilo,« še pravi Munc in dodaja, da ga je obiskal vsak dan in se z njim pogovarjal.

Da je očitno Munc takrat zelo dobro opravil svoje delo, je med pričanjem potrdil Škobernetov sin Nejc Škoberne. Pravi, da se lahko Muncu zahvali, da še ima očeta. Spominjal se je namreč, kako je pripor njegovega očeta zelo spremenil oziroma da je bil v primerjavi s časom pred prihodom v pripor kot dan in noč. »On je bil človek, ki je rad osrečeval druge ljudi, in ta dogodek ga je zelo spremenil,« nadaljuje Nejc in dodaja, da se je spremenil tudi njun odnos. »Prej je bil zelo topel, prijateljski odnos. Potem pa sva bila kot tujca,« pravi.