
Galerija

Čeprav se je z jesenskim upadom števila obiskovalcev gora zmanjšalo tudi število reševalnih intervencij, gorski reševalci še vedno naletijo na pohodnike, ki nevarnosti visokogorskega sveta očitno podcenjujejo. Enega takšnih so v četrtek, 22. oktobra, reševali na območju Škrbine nad Bohinjem, kjer bi se lahko zaradi slabega vremena in snežnih razmer vse skupaj končalo precej slabše.
Pohodnik se je s Komne odpravil proti Primorski, čeprav vremenske razmere za takšno turo niso bile ugodne. Med vzponom proti Škrbini ga je pričakal sneg, ki so ga vremenoslovci tudi napovedovali. Na strmem melišču, prekritem s približno desetimi centimetri novozapadlega snega, je obstal. Ker ni bil pripravljen na zimske razmere in ni imel ustreznega znanja oziroma izkušenj, poti ni mogel nadaljevati. Poleg tega ga je močno zazeblo.
Ob 11.02 so bili o njegovih težavah obveščeni reševalci. Posredovali so člani Gorske reševalne službe Bohinj ter združena ekipa nujne medicinske pomoči in gorskih reševalcev z Brnika. Na pomoč je priletel tudi helikopter Slovenske vojske, ki je pohodnika nepoškodovanega prepeljal v dolino. Kot so pojasnili bohinjski gorski reševalci, je imel pohodnik veliko srečo, saj so se oblaki, ki so prihajali s primorske strani, ravno med reševanjem toliko razmaknili, da je posadka lahko opravila svoje delo.
»Oblaki, ki so še vedno silili s primorske strani, so si očitno ravno v času reševanja vzeli malico,« so dogajanje nekoliko hudomušno opisali reševalci. Toda za šalo se skriva resno opozorilo. Pol ure pred reševanjem oziroma pol ure po njem so bile vremenske razmere na območju Škrbine občutno slabše. Reševalci ocenjujejo, da bi se lahko dogodek končal precej drugače, če helikopter ne bi mogel poleteti in bi se morali do prezeblega pohodnika prebiti po kopnem.
V svoji objavi so bohinjski reševalci opozorili tudi na zanimivo razliko med nekdanjim in današnjim razumevanjem besede turist. Spomnili so, da je imela v zgodovini slovenskega planinstva povsem drugačen pomen. Z ustanovitvijo Turistovskega kluba Skala leta 1921 je bila povezana z zahtevnim gorništvom, plezanjem in alpinizmom. Takratni turisti so se v gore odpravljali pripravljeni, z znanjem in premišljenimi odločitvami. »Današnji turist pa si očitno včasih domišlja, da je za obisk gora dovolj že dobra volja,« so bili neposredni.
Reševalci poudarjajo, da so jesenske razmere v gorah lahko nevarne tudi za tiste, ki imajo za seboj že nekaj planinskih izkušenj. V višjih legah je zapadel sneg, temperature so nizke, svetli del dneva pa se krajša. Ob tem so spomnili še na prehod na zimski čas v noči na nedeljo, 25. oktobra, ko bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj in se bo začelo po uri temniti prej. Obisk gora zato zahteva temeljito pripravo, ustrezno opremo ter predvsem realno oceno lastnega znanja in sposobnosti. »Pridobivajte jih postopoma in res ne rinite tja gor, ker je nekdo rekel, da je krasno ali objavil še bolj krasno fotko,« svetujejo reševalci.
Njihovo sporočilo je jasno: lepa fotografija na družbenih omrežjih ne pove ničesar o tem, kako zahtevna ali nevarna je lahko pot do razgleda.