Umor na Brodarjevem trgu pretresel Ljubljano: kdo je naročil smrt 40-letnika? (FOTO)

Obračun na Brodarjevem trgu v Ljubljani, ko je pod streli padel 40-letni Premil Stojanović, se je zgodil pred skoraj šestindvajsetimi leti, umor človeka, ki je bil večkrat ovaden zaradi različnih kaznivih dejanj, a malokrat obsojen, pa še vedno ni pojasnjen. Na odgovor, kdo ga je ustrelil, še bolj pa to, kdo je naročil njegovo smrt, še čakamo.

Kovček v reki

Tako naročnik kot ozadje tega dejanja ostajata skrivnost. Ostalo je pri domnevi, da je šlo za mafijski obračun. Streli, ki so pokosili Premila Stojanovića, so odjeknili iz teme v trenutku, ko je žrtev nameravala stopiti v stanovanjski blok. Preiskava umora se je dolgo vrtela v krogu. Na vprašanja o morebitnem napredovanju kriminalistov smo dobivali skope odgovore, ki pa nikakor niso dajali niti približne slike postopkov in ukrepov, ki so sledili večernemu streljanju v naselju Fužine. V policijskih spisih se je nabralo za debel sveženj zaznamkov, opravili so množico poizvedovanj in pogovorov z ljudmi, ki bi bili lahko tako ali drugače povezani z umorom. Po nekaj letih pa je vendarle sledilo malce presenetljivo odkritje; Bojan Makuc, znan iz razvpite zgodbe o morilski druščini, ki jo je vodil Jožef Kovač (združba ima, kot je znano, na vesti ugrabitev in umor dveh podjetnikov), je priznal umor Dobrivoja Šakanovića - Šakana, v zvezi s tem dejanjem se je v preiskavi znašel tudi Premil Stojanović, nekateri pa so Makucu naprtili tudi Stojanovićevo smrt.

Bojana Makuca so leta 2002 obsodili zaradi ugrabitve in sodelovanja pri umorih podjetnikov Milana Tilija in Dušana Mavriča, poleg tega pa so mu sodili še za rop pred trgovino Interspar na Viču leta 1999. Med procesom pa se je Makuc zlomil in preiskovalce popeljal na sled neraziskanega umora; priznal je, da sta skupaj z M. K. 11. maja 1997 umorila Dobrivoja Šakanovića - Šakana. Na to sled je napeljala pripomba Jožefa Kovača na sojenju zaradi ugrabitev in umorov, ko je omenil, da je Makuc povezan tudi s Šakanovićevo nasilno smrtjo. Na naslednji obravnavi je Kovač Makucu pripisal še umor podjetnika Cirila Luskovca maja 1997.

In kakšna je sploh povezava med vsemi vpletenimi? Ko so maja 1997 v Štepanjskem naselju streli pokosili Dobrivoja Šakanovića - Šakana, policiji dobro znanega kriminalca, se je v množici morebitnih osumljencev znašel tudi Premil Stojanović. Bil je Šakanov prijatelj, policijski zaznamki pa pravijo, da naj bi skupaj sodelovala tudi pri preprodaji mamil, predvsem kokaina. Prepovedana trgovina naj bi potekala tudi v lokalu Bobi bar, katerega lastnik je bil nekoč Stojanović. Policija je brskala v vse smeri in po Šakanovem umoru so se pogovorili tudi s Premilom, vendar je ostalo pri tem, da ta ni vpleten v krvavo dejanje.

Sicer pa novica o domnevni razjasnitvi Šakanovega umora zaradi Makučevega priznanja ni preveč odmevala, novim informacijam pa so prisluhnili kriminalisti. Do tedaj je od nepojasnjenega Šakanovega umora minilo že več let, razpletlo pa se je po priznanju Bojana Makuca. V začetku marca 2002, ko so potapljači pod nadzorom policije iskali po dnu Ljubljanice, so nekateri zastrigli z ušesi. Kaj iščejo? Po Makučevem priznanju naj bi v reki iskali orožje, uporabljeno pri umoru Šakanovića. V vodi so res našli kovček z zanimivo vsebino, ki pa je v resnici razkrila in potrdila vpletenost Bojana Makuca v rop Interspara. V kovčku sta bili namreč dve pištoli, ki naj bi ju uporabila napadalca na Sintalova varnostnika med ropom pred trgovskim centrom Interspar. Makuc je torej preiskovalcem dal verodostojne in natančne podatke, le da se je – hote ali nehote – zmotil in razkril dokaze za rop namesto za umor.

Ni se branil

Usodnega dne, v sredo, 19. januarja 2000, se je Stojanović okoli 18.30 vračal domov na Brodarjev trg. Pred hišo ga je pričakal storilec, za katerega je obveljalo, da ga je Premil skoraj zanesljivo poznal. Padel je namreč pod streli, ne da bi se vsaj poskušal braniti. Njegova pištola je ostala za pasom, po čemer lahko sklepamo, da Stojanovića srečanje ni presenetilo, presenetili pa so ga streli.

Na plan so stopili poznavalci razmer v podzemlju in modrovali; padala so tudi imena morebitnih osumljencev, v glavnem iz krogov, ki jim je po svoji dejavnosti pripadal tudi zdaj pokojni. Med preiskavo so se kriminalisti pogovorili z ljudmi, ki so jih zasliševali že ob prejšnjih umorih. Zanimiva je bila izjava nekega kriminalista, ki je strokovno ugotovil: »Nekdo čisti namesto policije.« Podobno ugotovitev je bilo slišati tudi takoj po umoru Veselina Jovovića junija 1998.

Po dejanju je bilo znano le, da je storilec, šlo naj bi za mlajšega moškega, na glavi nosil kapo in ni bil zamaskiran. V roki je seveda držal pištolo. Opis, ki pravzaprav ni povedal veliko, saj je ustrezal tudi osumljencem nekaterih podobnih kaznivih dejanj iz preteklosti.

Čistka v podzemlju

Je bil Premil Stojanović, domnevno pomemben član ljubljanskega kriminalnega podzemlja, žrtev notranjih čistk? Domneve, večkrat izrečene in zapisane, niso bile potrjene, so se pa vsekakor prijele. Ponovimo, med možnimi osumljenci za Šakanov umor se je pred tem znašel tudi Stojanović.

Kot rečeno, je bil Stojanović Šakanov prijatelj, glede njegovega umora pa je bil Stojanović čist. Pa vendar, nekomu je bil očitno napoti in moral je umreti. Ironija je, da je bil Stojanović takrat, ko so ga pokosile krogle, v hišnem priporu. Dejstvo, da je kljub temu zapustil stanovanje, dokazuje, kako slab je bil nadzor nad hišnimi priporniki. In Stojanović je to izkoriščal.

Ena od možnih sledi je vodila do zgodbe o izsiljevanju, v kateri je Premil Stojanović potegnil krajši konec. V začetku leta 1999 so ga aretirali zaradi izsiljevanja. Grobo je namreč obračunal z Robertom K., ker naj bi ta novembra 1997 naročil in plačal 50.000 mark ljudem, ki so takrat Stojanovića dobro premikastili. Za poravnavo njunih računov naj bi Robert K. plačal Stojanoviću 100.000 mark odškodnine. O izsiljevanju je bila obveščena policija, ta pa je Stojanoviću stopila na prste in znašel se je na sodišču. Nekaj mesecev pred umorom je sodišče Stojanovića kaznovalo z dveletno zaporno kaznijo, na začetek prestajanja pa je čakal v hišnem priporu.

Po nekajmesečni preiskavi Stojanovićevega umora, ki ni dala rezultatov, je policija razpisala nagrado za koristne informacije: milijon tolarjev.

Bojan Makuc, ki je pred smrtjo (aprila 2002 si je v koprskem zaporu sodil sam) postregel s podatki o Šakanovem umoru, je torej dal kriminalistom dovolj podatkov za vložitev kazenske ovadbe, toda nadaljnje dogajanje je pretrgala Makučeva nenadna smrt. Tožilstvo se namreč zaradi pomanjkanja materialnih dokazov ni odločilo za uvedbo preiskave, domnevni Makučev pajdaš pa svoje vpletenosti seveda ni priznal. Kakor koli, med omenjenimi krvavimi obračuni zanesljivo obstajajo povezave, toda posamezne nepojasnjene obračune počasi prekriva tema in težko je verjeti, da bo prava resnica sploh kdaj prišla na dan.