

Dino Muzaferović - Cezar Foto: Dejan Javornik

Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič foto: Dejan Javornik

Tožilki (na fotografiji z leve) Nevena Vukčević in Špela Brezigar Foto: Dejan Javornik



Ljubljansko višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je iz spisa izločilo vse ključne dokaze zoper obtožene v kazenski zadevi umora Satka Zovka. Celoten odgovor Specializiranega državnega tožilstva (SDT) podajamo v posebnem okvirčku.
Nerazumni in neživljenjski pogoji
Na Specializiranem državnem tožilstvu RS smo danes prejeli predmetni sklep višjega sodišča glede izločitve dokazov. Iz njegove vsebine je razvidno, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilstva ter delno ugodilo pritožbi obrambe in od prvostopenjskega sodišča zahtevalo ponovno presojo zakonitosti dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, s katero je slednja odredila preiskavo sledilne naprave, najdene na vozilu žrtve. Glede na navedeno se bo moralo prvostopenjsko sodišče do tega vprašanja opredeliti ponovno.
Poudarjamo, da je bil predmet presoje višjega sodišča obstoj pogojev za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe ter zakonitost in pravilnost tako izdanih odredb. Po prepričanju tožilstva so bili pogoji za izdajo odredb izpolnjeni, odredbe so bile pravilno izvršene, vse navedeno pa je bilo večkrat potrjeno tako s strani preiskovalnih sodnikov tekom predkazenskega postopka in postopka preiskave, kot s strani Vrhovnega sodišča RS, ki je v predmetni zadevi podaljšalo pripor zoper obdolžene, in s strani zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnil ugovore zoper obtožnico. Vsa sodišča so ves čas dolžna po uradni dolžnosti paziti na zakonitost dokazov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da so obdolženi storili očitana jim kazniva dejanja. Prikriti preiskovalni ukrepi v predmetni zadevi so bili odrejeni in izvrševani skladno z zakonom.
Ob tem izpostavljamo, da se v fazi, ko je nujna hitra odzivnost organov odkrivanja in ko ti organi razpolagajo z omejenim obsegom in naborom podatkov, zahtevajo nerazumni in neživljenjski pogoji za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov za najhujša kazniva dejanja, za kar gre nedvomno v predmetni zadevi. Takšni pogoji onemogočajo ustrezno in učinkovito odkrivanje storilcev najhujših kaznivih dejanj. To je v konkretnem primeru veljalo tudi za odredbi, ki sta bili predmet presoje višjega sodišča. Za ti dve odredbi pa se je izkazalo, da sta pripeljali do odkritja obdolžencev, za katere je podan utemeljen sum, da so izvršili očitana kazniva dejanja, to je obdolžencev, zoper katere je vložena pravnomočna obtožnica.
Ta novica za slovenske organe pregona, predvsem za policijo in SDT, vsekakor ni dobra. Obtoženi v tej zadevi Dino Muzaferović - Cezar, Jaka Bergant, Osman Koštić, Vili Sušnik, Roland Cretu in Boban Stojanović (ta je edini, ki ni obtožen umora, ampak le hranjenja večje količine droge z namenom prodaje), si tako lahko obetajo za njih vselej srečen zaključek sojenja.

27. 8.
letos je bila pritožbena seja na višjem sodišču.
Da bi bilo treba dokaze izločiti iz spisa, ker so bili zbrani v nasprotju z določili zakona o kazenskem postopku, je s sklepom 13. aprila letos v fazi predobravnavnega naroka odločil ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič.
Tožilki Nevena Vukčević in Špela Brezigar sta se nato z obsežno pritožbo, ki sta jo 10. junija vložili na ljubljansko višje sodišče, borili za njihov obstanek. A zaman, saj so ju višji sodniki, ki so 27. avgusta v tej zadevi opravili pritožbeno sejo, v celoti zavrnili.

VEČ V SREDINIH SLOVENSKIH NOVICAH.