Umrl je le kilometer od hiše

PIRAN – V Svetem Petru, naselju v zaledju Portoroža, žalujejo. Mnogo prekmalu jih je zapustil eden najbolj prijaznih, kar jih je kdaj živelo tam, nam pripovedujejo. »Bil je mož, ki je brez oklevanja pustil, kar je delal, da je lahko odhitel na pomoč drugim, in nikoli nikomur ni rekel ne morem,« pripoveduje vaščanka. Sveti Peter v Šavrinskih brdih ima po uradnih podatkih vas natanko 406 prebivalcev, število se je zdaj zmanjšalo za dobro dušo: 59-letnega Lucijana Delbella, ki je šel na pot, da bi pomagal, ne bo nazaj.

V nedeljo zjutraj, kot vsako poprej, kakšna štiri leta je bilo tako, je odšel Lučano, tudi Čano so ga klicali prijatelji in domači, na lov v dolino Dragonje. Jager je bil šele zadnjih nekaj let, a lovu je bil zelo predan, rad je bil z lovci. Domov se je vrnil okoli poldneva, sedel z družino, pojedli so nedeljsko kosilo. Nihče ni slutil, da je to njihov zadnji skupni obed. Malo pred drugo popoldne sta se s 15-letnim sinom Erikom odpravila pomagat rezat meso v Sečo pri Portorožu.

Lučano, mesar po poklicu, povedo njegovi domači, je 40 let delal v klavnici. Na delovnem mestu je bil neprestano v stiku z vodo in mrazom, zato je zbolel za artrozo, 10 dni pred smrtjo je bil v Valdoltri na pregledu pri specialistu. Zdravstvene težave, ki so ga pestile že leta, so se stopnjevale, moral je na operacijo vratnih vretenc, dvakrat so mu operirali roke, imel je hude bolečine v hrbtenici, koleno pa ga je včasih tako bolelo, da je komaj hodil. A bil je optimist, dobrovoljen, a previden in umirjen. 
»Tisti dan ni potožil, da bi se slabo počutil ali da ga kar koli boli, drugače gotovo ne bi sedel v avto s sinom,« žalostno pripoveduje njegova edina sestra, 66-letna Ana Marija Scroccaro, ki komaj verjame, da ljubega brata ni več. V očeh se ji nabirajo solze, pove, da so starši pokojni, da so letos že izgubili velikega družinskega prijatelja, pokopali so njeno najboljšo prijateljico in bratrančevo ženo. »Zdaj pred božičem pa namesto da bi praznovali v družinskem krogu, pripravljamo bratov pogreb.«

Zle slutnje

»Z Erikom sta šla od doma, brat je imel običaj zadremati po kosilu, a to nedeljo ne in jaz sem imela slab občutek, zares slabe slutnje,« je poudarila Ana Marija. »Zakaj, nisem vedela. Ko sva se z možem odpravila peš od doma, kjer živimo v občini Dolina pri Trstu, na hrib Kokoš, dve uri hoda je od tam do koče, kjer sva jedla kosilo. Zaslišala sem zvok za novo prejeto sporočilo na mobilnem telefonu, razmišljala, da bom pogledala malce pozneje, misleč, da je samo mobilni operater, ki sporoča, da smo v državi s slovenskim omrežjem. Ni mi dalo miru, pogledala sem in vidim: »Lucijan je imel prometno nesrečo.« 
Obriše si solze in nadaljuje: »Samo nekaj malega od domače hiše, pred prvim ostrim ovinkom je zapeljal na levi, nasprotni vozni pas, s ceste je zapeljal po bregu in s terenskim vozilom obstal med drevesi.« 
Sin Erik je bil ukleščen, a se mu je trudoma uspelo rešiti skozi okno in takoj je poklical reševalce. »Oživljali so ga kakšne pol ure, a zaman, umrl je na kraju dogodka. Mislimo, da mu je počila aorta, da ni preminil zaradi posledic nesreče. Odpeljali so ga na obdukcijo v Ljubljano, od koder še nismo izvedeli uradnega vzroka smrti.« Lucijan je zapustil sina Erika, pastorka Aleša ter partnerico Ružico.