Umrl je Pavel Čuk, ki je kljub bolezni desetletja ustvarjal zimske zgodbe za otroke

Pred dnevi je na Idrijskem in širšem Primorskem odjeknila žalostna vest, da se je v 64. letu starosti poslovil Pavel Čuk, motor smučišča Ski Bor in eden najbolj srčnih turističnih delavcev v Sloveniji. Njegova zgodba ni le zgodba o žičničarju ali podjetniku, temveč o človeku, ki je s svojo jekleno voljo kljuboval naravi, podnebnim spremembam in predvsem lastni bolezni, da bi ohranil košček otroškega veselja na zasneženih strminah Črnovrške planote.

Februarja letos je bil izbran za ime tedna na Valu 202, bil pa je tudi dobitnik naziva osebnost Primorske. Lani je prejel nagrado za življenjsko delo Občine Idrija za dolgoletno predano vodenje smučišča Ski Bor Črni Vrh. Nagrado je prejel zlasti zato, ker ni skrbel zgolj za vlečnico, ampak za celoten duh kraja. Ski Bor je bil pod njegovim vodstvom mnogo več kot le smučišče – postal je zbirališče domačinov, otrok, smučarskih začetnikov in vseh, ki so verjeli, da zima na Črnovrškem še ni rekla zadnje besede. Tik pred smrtjo je z ekipo zasnoval celo prvi center za celoletno učenje smučanja v Sloveniji, kar kaže na to, da njegova energija ni pojenjala do zadnjega diha.

Za takšen trud je vsaka plaketa ali nagrada premalo, je bil jasen idrijski župan. FOTO: Ski Bor

Že od osnovnošolskih let se je trikrat na teden vozil v Ljubljano na dializo, pogosto ponoči, da je bil lahko že zjutraj spet na svojem ljubljenem smučišču. Ni bilo redko, da je po osmih urah čiščenja krvi sredi noči hitel na planoto, sedel na ratrak in do jutra pripravljal proge za prve smučarje. Večkrat je dejal, da je pomembno videti tisto, kar nam je v življenju dano, ne pa tisto, kar nam je bilo odvzeto. To vodilo je postalo simbol njegovega optimizma.

Pred dobrima dvema desetletjema je Pavel s svojo vizijo rešil smučišče na Črnem Vrhu pred gotovim propadom. Obnovil je naprave, posodobil sistem zasneževanja in ustvaril Ski Bor, ki je pod njegovim vodstvom postal prepoznavno središče za učenje smučanja. Skozi njegovo šolo je šlo več kot 4000 otrok iz Idrije, Ajdovščine, Logatca in celo z Obale. Za Pavla smučišče ni bilo posel, temveč poslanstvo – želel je, da lokalni otroci ne bi izgubili stika s snegom in športom. S svojo umirjenostjo in modrostjo je znal povezati lokalna društva in SK Javornik, s katerimi je gradil skupnost, ki je dihala s hribom.

S svojo nesebičnostjo je pričaral nasmeh mnogim otrokom. FOTO: Mitja Felc

Vsi, ki so z njim sodelovali, od domačinov, Zveze žičničarjev Slovenije do smučarske zveze, so ga cenili kot strokovnjaka, ki je razumel vlogo malih smučišč, zlasti pa je imel veliko srce.

Pavel Čuk bo v spominu ostal kot človek dejanj, ki je znal »ukrasti« mraz naravi in s svojo neustrašnostjo in voljo premikati meje mogočega. Njegov odhod pušča na Črnem Vrhu praznino, ki jo bo težko zapolniti, a njegova zapuščina živi naprej v tisočih otrocih, ki so prav na njegovem smučišču naredili prve zavoje, in v misli, da se z voljo da premagati še tako strme ovire. Pogreb pokojnika bo danes, 9. maja, na pokopališču na rodnem Črnem Vrhu nad Idrijo. 

Pavel ob prejemu občinske nagrade za življenjsko delo na področju turizma lani poleti FOTO: Crnivrh.eu