Unovčevanje turističnih covidnih bonov: Robertu očitajo fiktivne prenočitve

Na Okrajnem sodišču v Murski Soboti se je nadaljevalo sojenje za unovčevanje turističnih covidnih bonov v Raziskovalno-izobraževalnem središču (RIS) Dvorec Rakičan. Nekdanjemu direktorju Robertu Celecu očitajo kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti oziroma domnevnih nepravilnosti pri unovčevanju navedenih bonov med epidemijo covida-19. Celec vztraja, da ni prestopil črke zakona.

Obdolženec je na sodišču storil prav to, kar je med vrsticami napovedal že na predobravnavnem naroku. Da so sprva zgolj iskali poslovni model, kako nastanitvene kapacitete promovirati, ker so imeli za trženje v začetku na voljo le 17 sob. Naposled so maja 2021 podpisali pogodbeno sodelovanje z ljubljansko družbo Opus Magnum in začeli ponujati tako imenovano akcijo turistični bon za darilni bon. Prvi bon je bil vreden 200 evrov, gost pa je v zameno za unovčitev prejel vrednostni bon v višini 100 evrov za družbo Petrol, nakupovalne centre BTC, Maximus ali Supernoa, preostanek pa je bil namenjen prenočitvi. Bone je, tako Celec, v akciji dobavljal Opus Magnum.

»Gost se je odločil sam«

Celec je sodnici Simoni Vinkovič Škalič pokazal dokument tržnega inšpektorata iz septembra 2020, ki izpostavlja, da se turistični bon unovči za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom. »Zakon torej ne govori o dejanski prenočitvi, ampak o nastanitvi, hkrati pa ne vsebuje definicije, kaj naj bi nastanitev obsegala. Nikjer ni izrecno omenjeno, da bi morala nastanitev nujno vsebovati tudi prenočitev,« se je na dokument oprl nekdanji direktor.

In zelo odločno nadaljeval, da iz mnenja prav tako izhaja, da bi ponudnik storitve lahko unovčil bon, če se je gost prijavil v njegov nastanitveni obrat, plačal turistično takso in izpolnil ter predložil vso dokumentacijo za koriščenje bonov. »Vse to smo mi namreč naredili in zgledno vodili evidence. Vsak gost je moral plačati turistično takso in podpisati ustrezne izjave. S tem je dobil nastanitev za termin, v katerem je bila narejena rezervacija, ali je tam dejansko prespal, torej prebil noč v tem nastanitvenem objektu, pa po mnenju tržnega inšpektorata pri koriščenju bonov ni igralo nobene vloge. Ravno to pa meni očitajo, da smo vedeli, da ljudje v Dvorcu Rakičan ne bodo prespali, ker da so samo prišli po nakupovalni bon. Mi smo gostom namestitev v sobi ali kampu vedno ponudili, sami so se odločili, če jo bodo koristili ali ne,« je menil Celec. Tržni inšpektorat je v tem dokumentu sicer še zapisal, da ni organ, pristojen za razlago zakonodaje, je pa lahko podal mnenje, ki ni obvezno.

Le zagotoviti posteljo?

Marko Stošič, predstavnik družbe Opus Magnum, je kot priča stopil Celecu v bran. Da so se za navedeno akcijo odločili na podlagi neformalnega poizvedovanja na tržnem inšpektoratu, pri davčnih svetovalcih in celo pri predstavnikih takratne vlade Janeza Janše. Stošič navedenih sogovornikov poimensko ni izpostavil, poudaril pa je, da so na ta način sodelovali z vsaj desetimi nastavitvenimi objekti, med drugim ljubljanskim hotelom Lev.

»Vse smo oglaševali denimo na radijih in družbenih omrežjih. Stranka se je prijavila za unovčitev turističnega bona na naši spletni strani, izbrala in si rezervirala namestitev, mi pa smo pripravili darilni bon. Povpraševanje je bilo izredno veliko, RIS Dvorec Rakičan je h temu pristopil med zadnjimi,« je pričal Stošič. Sodnica ga je med drugim vprašala, ali so se spraševali, da je storitev opravljena, če nekdo ne prespi. Odgovoril je, da so naknadno iz pogovorov izvedeli, da se to dogaja, vendar »ni bilo pravne osnove, da bi bilo s tem kaj narobe«. Njihovo podjetje tudi ni bilo prvo, ki je takšne akcije v državi izvajalo. »Prav tako, da je bila sprejeta odločitev, da se gostov ne sprašuje, ali bodo prespali ali ne, le postelja jim je morala biti zagotovljena,« je zatrdil Stošič. Celeca je pred sodnico Vinkovič Škaličevo poslal višji državni tožilec Drago Farič. V obtožnici je zapisal, da so v RIS Dvorcu Rakičan pri unovčevanju turističnih bonov v času epidemije covida-19 fiktivno prikazovali storitve, ki so bile določene z boni, torej prenočitev, v praksi pa niso bile izvršene.

Imetniku bona so denimo zaračunali fiktivno storitev prenočitve z zajtrkom kot nekakšno provizijo za unovčitev bona, ki je ostala zavodu, preostanek denarja, v primeru bona za 200 evrov, pa so v gotovini ali v obliki darilnega bona vrnili imetniku. Faričev izračun kaže, da je država javnemu zavodu na podlagi na ta način neupravičeno unovčenih bonov izplačala skoraj 800 tisoč evrov. Covidne turistične bone je torej tako v rakičanskem dvorcu unovčilo kar 4130 imetnikov. Višjega državnega tožilca še vedno zanima, kako je bilo lahko prenočitev za 800 tisoč evrov, če so imeli le 17 sob. Celec vztraja, da s šotoriščem Eko kamp, ki so ga zaradi povpraševanja naknadno postavili in v katerem je bilo registriranih 800 ležišč.

Celec je javni zavod vodil od leta 2013. Njegov mandat je junija 2023 presekala kriminalistična preiskava, pet mesecev kasneje je odstopil, RIS Dvorec Rakičan pa je decembra 2024 končal v stečaju. »Če ne bi pristopili k akciji bon za bon, bi se stečaj zgodil že prej,« je prepričan obdolženi.