
Člani PGD Ježica med akcijo v pekarni na Glinškovi ploščadi (Foto: PGD Ježica)

Posledice požara v Glinški.

Preiskava napada na Vorfaja (Foto: Tom Lombar)



LJUBLJANA – Štorija o pravi pekovski vojni, ki je izbruhnila konec lanskega leta, med njo so se pretepali, streljali in požigali, je dočakala še eno priznanje. Potem ko je 35-letni Albanec Afrim Sinaj že prej priznal, da je sodeloval pri brutalnem napadu na peka Demirja Vorfaja, in jo odnesel z dvema letoma zapora, se je zdaj v zvezi z dvakratnim požigom pekarne Glinška na Glinškovi ploščadi pod pritiskom obtožbe zlomil tudi njegov 31-letni rojak Artur Kuka. Tožilstvo mu je ponudilo leto in 10 mesecev zapora, a ker ne prizna napada na Vorfaja, mu bo sodnica Dejana Fekonja sodila. Na zatožni klopi mu bosta delala družbo 44-letni Kico Periku in kisovški pek Idriz Muqaj, okrog zadnjega se pravzaprav vrti vsa zgodba.
Fenomen
udarca s palico
Zgodilo se je 18. decembra okrog ene zjutraj, ko naj bi Sinaj, Kuka in Periku v Sketovi ulici pričakali Vorfaja, ko se je namenil na delo v pekarno, ki jo je najel od Muqaja. Očitno sta imela neporavnane račune, zaradi katerih naj bi pek iz Kisovca nanj poslal tri Albance. V nič hudega slutečega Vorfaja je eden od napadalcev nameril s pištolo, drugi ga je z železno palico (dolgo 88 in široko tri centimetre) udaril po čelu in zatilju, napadli so ga tudi s pestmi in brcami. Branil se je in napadalcem celo izbil palico, a so odjeknili streli, dve krogli sta mu prestrelili desno nogo.
Medtem ko je torej Sinaj priznal, priznanja od Muqaja, da je res naročnik napada, ni pričakovati (predobravnavni narok zanj bo sicer čez en teden), tudi Kuka in Periku pa trdita, da z dogodkom na Sketovi nimata ničesar.
Vorfaj se je po napadu nekako privlekel do urgence kliničnega centra, kjer se ga spominjajo kot pretresenega in prizadetega ranjenca, ki so mu v gležnju odkrili po dve vstopni in izstopni rani, mu šivali pet večjih razpočnih ran na glavi, ranic pa je po njem kar mrgolelo. V njegov ambulantni karton se je poglobil sodni izvedenec za medicino dr. Jože Balažic in ugotovil, da imajo vse večje rane fenomen udarca s palico, lahko da res kovinsko. Ta je Vorfaju tudi zlomila nos, deveto rebro pa se mu je po Balažičevem mnenju lahko prelomilo zaradi udarca s palico ali je bila usodna silovita brca. Ena od prestrelnih ran mu je zlomila gleženj. Gre za hude telesne poškodbe, zaradi katerih je lahko pek za kar precej časa pozabil na svoje poslanstvo, ki ga je opravljal v pekarni na Resljevi cesti.
Podatki o njegovi prizadetosti, pretresenosti in poškodbah so pomembni za sodno nadaljevanje primera, s katerim se bo verjetno spopadel pravdni oddelek sodišča. Znano je, da odškodnine, ki jih naša sodišča prisojajo žrtvam hujših kaznivih dejanj, običajno ne presegajo cene kakega avtomobila srednjega razreda, odškodninski zahtevek, ki jih je na domnevne napadalce naslovil Vorfaj, pa je naravnost amerikanski. Ali res upa, da bo iztožil vrtoglavih 403.000 evre?
Vidjet češ
ti ko sam ja!
Veliko bolj skromni glede zahtevane odškodnine so v pekarni Glinška, kjer so očitno sešteli, koliko škode sta jim povzročila dva nočna požara, in prišli do 21.798 evrov. Požig 1. decembra lani je včeraj pred sodnico Fekonjevo torej priznal Kuka, ki mu organi pregona očitajo, da je razbil steklo in v njo vrgel molotovke, zagorel pa je kuhinjski prostor. Kico Periku ne priznava, da se je 8. decembra z molotovkami spravil na Glinško, čeprav so preiskovalci zločinov na prizorišču požiga menda odkrili vžigalnik cricket z njegovimi DNK-sledmi. V drugem požaru je Glinška sicer skoraj v celoti zgorela.
Pomenljivo je, da je v preiskavi oškodovanec tudi glede teh požigov vpletal kisovškega peka Idriza Muqaja. Gre celo za njegovega nečaka Ejupa Mucaja, ki meni, da je stric zagotovo organizator obeh požarov, saj je z njim že več let v sporu. Muqaj naj bi leta 2012 najel pekarno od lastnika Ametaja Tahirja, potem pa nečaku natvezil, da je v resnici njegova, ter mu jo ponudil v odkup. Mucaj mu je celo dal 60 tisočakov are, med prepisom pa se je izkazalo, da je Muqaj le najemnik, zato je posel padel v vodo, stric nečaku ni hotel vrniti denarja...
Mucaj je potem pekarno najel od Tahirja, prvo neprijetnost pa doživel leta 2013, ko so vlomili v Glinško in mu ukradli petstokilogramski trezor, v katerem je hranil denar za plače. Tudi za ta vlom sumi strica, saj naj bi dobro vedel, kje je trezor. Le dobra dva meseca pred požigi se tudi zadnje srečanje strica in nečaka ni končalo v prijateljskem duhu, v bližini pekarne naj bi med njima padlo nekaj težkih besed, Mucaju pa so nato v ušesih odzvanjale domnevne Muqajeve grožnje: »Vidjet češ ti ko sam ja!«
Sodni proces zaradi povzročitve hude telesne poškodbe in požigov se bo začel 18. novembra.