Volgemuta so oprostili umora

MURSKA SOBOTA – Močno presenečeni, pravzaprav hudo šokirani so bili svojci umorjenega ptujskega gostilničarja Franca Klinca, prav tako tudi višja državna tožilka Diana Šaruga Sagadin, ko so včeraj na murskosoboškem okrožnem sodišču prisluhnili izreku sodbe obtoženemu Milanu Volgemutu. Po drugi strani so Volgemutova žena, sin in hčerka ter njegova zagovornika, odvetnika Vlasta Petrucci iz Odvetniške družbe Čeferin in Matic Klemenčič, žareli od sreče in zadovoljstva. Veliki senat soboškega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, je namreč umora obtoženemu Volgemutu izrekel oprostilno sodbo. Ob tem so zoper nekdanjega policista odpravili pripor, v kateremu je bil od konca leta 2013, sodne stroške pa bo pokril državni proračun. Senat je oškodovane, hčerke in ženo pokojnega Klinca, napotil na pravdo. Če bo sodba pravnomočna tudi po pritožbi tožilstva, ki jo je že napovedalo, bo zadoščenje iskal tudi Milan Volgemut, in sicer mu bomo morali davkoplačevalci zaradi krivde drugih plačati visoko odškodnino za čas, ki ga je prebil v priporu.

Ni dovolj dokazov

V primerjavi s sodbo izpred nekaj mesecev, ko je bil Volgemut za to kaznivo dejanje na ptujskem okrožnem sodišču obsojen na 20 let zapora, se je murskosoboški senat odločil drugače. V krajši obrazložitvi sodbe je predsednica senata ocenila, da je med dokazi preveč indicev, senat pa za nedvomno sodbo potrebuje dejstva, ki očitke potrjujejo in dokazujejo.

»Tožilstvo ni predstavilo dovolj dokazov, ki bi z gotovostjo potrjevali očitke in na osnovi katerih bi lahko izrekli obsodilno sodbo,« je med drugim dejala predsednica senata in dodala, da se je obtoženi vseskozi zagovarjal enako, torej zagovora ni spreminjal in se ni prilagajal izpovedim prič in drugim dokazom. Prav tako niso našli orožja, s katerim je bil Klinc ustreljen, in še marsikaj je bilo nedorečenega. Zato, je dejala, senat ni mogel na podlagi takšnega števila indicev izreči drugega, kot da ni kriv.

»Ob vsem tem je bil pokojni, kot so povedale mnoge priče, v sporu tudi s številnimi drugimi ljudmi. Nihče niti ne ve, kam je šel denar, ki ga je posojal, nazadnje 25.000 evrov od Fridauerja,« je oprostilko obrazložila Pavlič Goldinskijeva.

Že pred izrekom sodbe je najprej višja državna tožilka Diana Šaruga Sagadin vztrajala pri obtožnici, v kateri je med drugim zapisala, da je upokojeni policist, 54-letni Milan Volgemut iz Zabovcev, v četrtek, 5. decembra 2013 (med 1,02 in 1,52 uro), v njegovi gostilni, tako rekoč v središču Ptuja, s šestimi streli umoril znanega in priljubljenega ptujskega gostilničarja, 59-letnega Franca Klinca. Umor se je po njenih trditvah zgodil iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril katero drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz katerih drugih nizkotnih nagibov. Ob tem je iz lokala odtujil nekaj denarja. Že na predhodnem sojenju, ki je potekalo na sodišču na Ptuju, je bil obtoženi obsojen na 20 let zapora, a to je višje sodišče v Mariboru razveljavilo in naložilo novo sojenje v Murski Soboti. Enako je tožilka tudi tukaj ob trditvi, da je storitev očitanega kaznivega dejanja materialno in tudi sploh dokazana, potem ko je prebrala daljši zaključni govor, predlagala enako sodbo, in sicer 25 let zapora. Hkrati je predlagala, da se mu zaseženi denar odvzame, da se mu naloži plačilo stroškov postopka, da se mu podaljša pripor... Za očitano kaznivo dejanje je sicer po 116. členu KZ-1 RS zagroženo najmanj 15 in vse tja do 30 let zapora, a tožilka je menila, da je 25 let dovolj, saj Volgemut še ni bil kaznovan, po drugi strani pa je naštela številne oteževalne okoliščine.

Površni kriminalisti in policisti

Roko na srce, že med sojenjem v Murski Soboti je bilo celo laikom jasno, da je obtožba nekako na majavih nogah, sodba pa je to le potrdila. Tožilka je sicer tudi v zaključnem govoru omenjala predvsem SMS, ki jih je Volgemut pošiljal nekako v času, ko se je zgodil umor, okoli poldruge ure zjutraj, pa rokavice, ki jih je imel obtoženi med domnevnim streljanjem, kar naj bi bil tožilski materialni dokaz. Predvsem pa se je sklicevala na priče, ki so res veliko povedale, a nekatere za senat niso bile verodostojne.

Povsem drugače sta v zaključnem govoru navajala odvetnika Petruccijeva in Klemenčič, ki sta si bila enotna, da njun varovanec ni moril. Zatrdila sta, da je v celotni zadevi jasno le to, da se ne ve, iz kakšnega orožja in s kakšnimi naboji je bil Klinc umorjen, niti kdo je naboje izstrelil. Zavrgla sta vse navedbe druge strani, tudi nekaterih prič ter izvedencev, zlasti tistih za telekomunikacije.

»Zgodba zase pa so bili policisti in kriminalisti, ki so zadevo vodili zelo površno. Nasedli so prvotni izjavi pokojnikove žene Marice, ki je takoj po umoru dejala, da ga je umoril Volgemut, in so v tej smeri vodili preiskavo, drugih pa niso preverjali, čeprav je bilo v lokalu v zadnjih dneh Klinčevega življenja veliko sumljivih ljudi,« je dejala Petruccijeva. Spraševala se je, ali ni šlo v tem primeru za naročeni umor, toda nikakor ga ni izpeljal njen varovanec. Obramba je opozarjala senat na pomanjkanje bioloških sledi ter na papirnato brisačo z velikim madežem krvi. Odvetnik Klemenčič je zatrdil, da so njegove meritve, povezane s SMS, bolj verodostojne kot izvedenčeve. In večini njunih trditev je sledil tudi senat! Volgemut je na koncu dejal le, da se ne čuti krivega in da ne more priznati nečesa, česar ni storil.

Kakor koli že, Milan Volgemut je včeraj zapustil pripor v Murski Soboti in se z najbližjimi odpeljal v domače Haloze. Ali bo tam tudi ostal in ali bo dobil odškodnino za čas, neupravičeno prebit v priporu, bo znano v nekaj mesecih, ko bo senat Višjega sodišča v Mariboru odločil o pritožbi tožilstva. Do takrat bo zanesljivo lahko užival na prostosti, sočasno pa bo druga stran na trnih. Primer bo znova začela proučevati tudi policija, saj če Volgemut na predvečer sv. Miklavža leta 2013 ni umoril Klinca, ga je nekdo drug.