Volkovi so jagnjetom iz
 raztrganih vratov pili kri

KOČEVSKA REKA – Surova pravila, ki jih na Kočevskem postavlja narava, skoraj sleherni dan udarijo po kateri srednji ali večji kmetiji. Medved večkrat iz hoste plane po svoj obrok, lačen želodec zvabi na polja srnjad, jelenjad, divje prašiče. Tudi druge živali prihajajo rabutat. Risovih sledi za zdaj ni med njimi, jih pa vse pogosteje puščajo volkovi.

Trop, bilo naj bi jih pet, morda tudi volkulja, je v zadnjih desetih dneh svoj jedilnik popestril z živalmi v ograjenem pašniku na kmetiji Sulja Budimilića na Kočevski Reki, 23 hektarov je raztresenih naokoli. V eni sami noči so klavci pokončali sedem jagnjet, ob koncu prejšnjega tedna še tri ovce in deset jagnjet.

»V čredi je še 46 ovac, pasejo se v dveh ogradah. Manjšo, v njej naj bi bila drobnica ponoči varna, sem postavil sto metrov od nekdanje upravne stavbe podjetja Snežnik. Volkovi, med njimi tudi tisti z ovratnico, so začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko žival, kot rečemo, mrtvo spi, morilski ples,« opiše gospodar.

Ograja, visoka 1,08 metra, ustreza predpisom

Ponoči je pod električno napetostjo, ob dotiku boleče strese. Volkovi so čredo sprva ustrahovali, tako da so tekali ob ograji – vse bolj in bolj, dokler ni zbegana drobnica izgubila občutka za nevarnost električnega toka. Brezglavo se je zapodila v ograjo, jo prebila in – se znašla pred krvoločnimi čeljustmi volkov. Ti so jagnjetom preklali vratove in se odžejali z njihovo krvjo, tri so cele pohrustali, ovce pa poklali. Ovčar pove: »Soseda me je zjutraj obvestila, da ovce tavajo po Kočevski Reki. Takoj sem šel pogledat. Pobočje travnika je pojila kri, razkosane žrtve so ležale vsepovprek. Bolj ko se je dvigalo sonce, topleje je bilo in začelo je zaudarjati.«

Kmetje se na Kočevskem zavedajo, da so s sklepom države padli v območje Nature 2000, a vse bolj tarnajo, ker so v tako strogem režimu zaščite postali žrtve vse številnejše populacije zveri. Narava je morda res bolj pristna kot prej, a kmetje od tega nimajo prav nobene koristi. Sožitje človeka, domačih živali in zveri – kar je sicer izpeta pesem – bi lahko poravnala le država s pravičnimi odškodninami in rento. Vse drugo vodi v izumrtje vasi in naselij.

»Izračun je preprost. Država blagohotno ščiti zveri, nam žrtvam pa plačuje odškodnine, ki še zdaleč ne odtehtajo naših vložkov v rejo živali. Tako bo tudi tokrat. Škode tokratnega pokola je za okoli 1300 evrov, tako so izračunali, a v resnici je veliko večja,« je prepričan Suljo. Sklenil je, da bo preostalo drobnico poskusil pred volčjim tropom zaščititi z višjo ograjo.

Volčji trop je septembra 2004 v treh nočeh na pašniku le lučaj od hiše Katici Jurič iz sosednjih Grčaric na Ribniškem pobil 49 ovac solčavske pasme, od tega 18 jagnjet. Zveri so ji prvega dne pokončale 23 ovac, naslednji večer je v goščah našla še dve in jagenjčka. Takrat so izredno odstrelili enega volka, tokrat izrednega odstrela, tako vsaj kaže, zagotovo ne bo.

»Škode po volkovih je pri nas vsako leto med 50 in 100 primeri. Začne se s pašo, saj volkovi praviloma ne napadajo obor. Na Kočevskem sicer imajo svoje leglo, a se stalno premikajo – ta trop spremljamo – med širšim kraškim območjem in hrvaškim Gorskim kotarjem,« pa pove Miran Bartol, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na kočevskem zavodu za gozdove.

Uradna statistika

Po podatkih ekipe projekta SloWolf, ki spremlja varstveni status populacije volka v Sloveniji, je pri nas najmanj 32 volkov, v čezmejnih tropih v Gorskem kotarju pa 52.