Z glavo treščil ob tla, čez tri mesece umrl

MARIBOR – Nemirno in z raztreščenimi mislimi je po hodnikih mariborskega okrožnega sodišča stopal 67-letni Robert Kovačič, ko je iskal razpravno dvorano s številko 127. Še sreča, da je pred dvorano zagledal svojega zagovornika, odvetnika Tiborja Gregla iz odvetniške družbe Čeferin, in s hitrimi koraki odhitel do njega. Nekajminutni pogovor pred začetkom predobravnavnega naroka pa glede na videno ni zadostoval, da bi zagovornik obtoženemu izučenemu tekstilnemu tehniku sploh lahko razložil, zakaj se je znašel na sodišču, kaj šele, da bi upokojencu pojasnil, kakšen red vlada tam. Kako tudi ne, ko pa se je možakar sredi jeseni svojega življenja prvič znašel na sodišču. »Nisem v drugem postopku. Nikoli še v kakšnem tudi nisem bil,« je pojasnjeval sodnici Andreji Lukeš.

Okrožni državni tožilec Darko Simonič obtožbe zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom ni predstavljal, je pa Robertu Kovačiču v zameno za priznanje ponudil pogojno obsodbo: »Eno leto in pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let.« Ker je bilo iz pogleda obtoženega Kovačiča jasno razbrati, da se mu niti svita ne, o čem govori tožilec, je sodnica Andreja Lukeš pojasnila: »Gre za zaporno kazen, ki pa ne bo izvršena, če v dveh letih po tem ne boste storili istega ali podobnega kaznivega dejanja.« Zbegano je Robert Kovačič pogledoval proti svojemu odvetniku, a je ta le odvrnil: »Saj sem mu vse to že pojasnil, ampak …« Ne vedoč, da gre za preobravnavni narok, na katerem je možno le priznati ali zanikati krivdo, je začel obtoženi Robert Kovačič pojasnjevati: »Žal mi je, kar se je zgodilo. Vem, kaj se mi očita, ampak tega nisem napravil, ker je prišlo …« Na tem mestu ga je sodnica ustavila in mu še enkrat pojasnila pravila igre na sodišču.

Usodne možganske krvavitve

»Potem pa ne priznavam krivde,« je na presenečenje vseh izustil upokojeni Robert Kovačič. Izvedeli smo, da ga obtožba bremeni, da se je septembra 2015 pred trgovskim centrom Qlandia v Mariboru zapletel v spor z drugim obiskovalcem trgovskega centra Martinom Kerhetom, ki ga pred dogodkom menda sploh ni poznal. Robertu Kovačiču so popustili živci in Kerheta je s pestjo udaril v obraz, da je ta vzvratno padel po tleh. Pri tem je nesrečnik z glavo udaril v asfalt. Odpeljali so ga na zdravljenje v mariborsko bolnišnico, tam pa si je celo tako opomogel, da je lahko preiskovalcem opisal dogodke pred trgovskim centrom.

Med drugim naj bi oškodovanec opisoval, da je bil tragičnega dne namenjen v trgovski center, ko se je sredi vozišča na parkirišču ustavil avtomobil sive barve. Iz njega naj bi izstopil obtoženi (ta oškodovanca menda sploh ni poznal) in pustil voznikova vrata avtomobila odprta. Vnel se je spor, med katerim naj bi Robert Kovačič Martina Kerheta v slogu najboljših boksarjev udaril v obraz. Pretep je bil s tem zaključen in policisti so sprva na celotno zadevo gledali kot povzročitev lahke telesne poškodbe. Zagotovo pa primer ne bi dvignil tolikšnega prahu, če Martin Kerhe zaradi poškodb, ki jih je dobil pri padcu, ne bi umrl na letošnjega novega leta dan. Usodne so bile menda možganske krvavitve.