Za milejšo kazen po kolenih pred tožilca

LJUBLJANA – Res ni kaj prida 67-letni Lovro Vuk, a tak nepridiprav spet ni, da bi moral za svoje grehe sedeti kar pet let in dva meseca. Da bi mu jih oprostili ali mu podarili pogojni zapor, pa tudi ne bo šlo, so razsodili ljubljanski višji sodniki ter Trojančanu podarili leto življenja na prostosti, torej so kazen zanj znižali na štiri leta in dva meseca zapora. Možakar, ki uradno ni Slovenec, a se, ko ni za zapahi, potika po Trojanah, bo torej še kar nekaj časa v svojem nekdanjem domovanju, v zaporu na Dobu. Tam je že bil nekaj let, ker je leta 1989 umoril Janka D. Pred očmi prestrašenega avtobusa upokojencev ga je ob trojanski gostilni s krofi zabodel z nožem, za katerega je med sodnim procesom zatrjeval, da ga ima za nabiranje polžev.

Zbiratelj nožičev

Ko so ga sredi lanskega leta znova prijeli, so pri njem spet našli nekaj nožev. A je tudi na procesu, ki je sledil, zatrjeval, da jih ni imel zaradi tega, da bi z njimi zabadal ljudi. »To so nožički. Eden je bil mali, drugi malo večji, tretji še malo večji. Našel sem jih. Zakaj sem jih imel? Ali ne veste za Baričeviča pa za tistega Megliča? Za obrambo pred psi,« se je branil Vuk. Čeprav je nato prostodušno priznal: »Pa tudi človeka sem že zabodel.«

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so mu sodili, ker je domžalskemu tožilcu Zoranu Milanoviču v domači poštni nabiralnik vrgel nekaj pretečih pisem. Nanj je bil besen, ker je spisal obtožbo, po kateri je Slavko C. s kolom mahnil po Vuku ter mu povzročil hudo telesno poškodbo. Vuk je bil besen zato, ker je bil prepričan, da je Milanovič spisal slabo obtožbo, saj jo je pozneje njegova tožilska kolegica umaknila.

»Tužilac Milanoviču, kako te nije sram? Gruden Mojca (tožilka, op. p.), ta džukela, ta kuja, je 7. julija 2010 oprostila mojega eksekutorja. Poglej, moj krvnik je opran, kot ti, ko opereš svoj avto. Se požvižgaš na boga, vraga, đavola in hudiča? Mnoge ličnosti so umrle, crknule, krepale i ti češ. Pisal ti bom vse do groba, niti v njem ne boš imel mira. Prekopal ti ga bom. Naj ti je prekleto koleno do devetega kolena, dabogda ti ne imao nikada sreče u životu.«

Resno je mislil s temi grožnjami, je menila okrožna sodnica Lea Habjanič in z njo so se zdaj strinjali tudi višji kolegi s predsednico senata Janko Šolinc na čelu. Kot neutemeljen so namreč zavrnili del pritožbe Vukovih zagovornic, Maje Butala in Vlaste Županc iz odvetniške družbe Čeferin, da v najbolj spornem stavku iz pisem »ni grozil, le navajal je splošno dejstvo, sicer res na grobi način, da bomo vsi umrli«.

Moteči kupleraj

Tudi glede nožev sta se obe sodni stopnji strinjali, da jih najverjetneje ni nosil naokoli zaradi polžev in psov, saj jih je rad vihtel, pa ne le tedaj, ko je umoril Janka D. Zaradi groženj tožilcu je bil namreč obsojen le na dve leti in 10 mesecev zapora, toda na vesti je imel še dve pogojni sodbi z domžalskega sodišča. Leta 2008 je bil obsojen zaradi nasilništva na dve leti zapora s preizkusno dobo pet let. Nekomu je bojda grozil z nožem: »Jaz nisem naredil ničesar. Zalotil sem ga v stanovanju, ko je kradel, in sem ga odgnal.« Istega leta ga je doletelo še šest mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo štiri leta, menda se je s pretnjami in zamahovanjem z nožem spravil kar na sosedo: »Ah, ona je že pokopana, a je bila celo življenje v ludnici. Kupleraj je imela, rekel sem ji le, da me motijo te njene stranke.«

Zato mu je torej okrožno sodišče prisodilo enotno kazen pet let in dva meseca zapora. »Prestrogo,« pa je beseda, s katero so v to sodbo posegli višji sodniki. Leto manj bo ravno prav, saj je bil Lovro Vuk ob pisanju pisem malce manj prišteven, opravičil se je tožilcu (»Rekel bi mu: 'Oprostite. Saj to je religiozno, to je zdravo. Šel bi na kolena, mu rekel, da mu ne bi naredil ničesar.'«), se sicer do njega vselej kulturno obnašal, nekaj pa šteje tudi njegova prizadetost zaradi zavrnilne sodbe proti Slavku C.