Za Živino smrt dve leti za rešetke

MARIBOR – Nekoč je bil dober nogometaš, zdaj bo moral za zapahe. Štiridesetletnega Almirja Musića iz Slovenske Bistrice je mariborsko okrožno sodišče spoznalo za krivega, da je povzročil prometno nesrečo, v kateri je avgusta predlani ugasnilo življenje komaj 24-letne Žive Babič iz Slovenske Bistrice. Ta se je povsem po naključju znašla v nesrečnem avtomobilu, saj je bila dobra prijateljica Musićevega sodelavca in moška sta jo povabila, da se jima pridruži na poti v štajersko prestolnico. Na Ptujski cesti, nedaleč od odcepa za hitro cesto, je Musić zapeljal v levo, čez robnik, ki ločuje vozišči, nato pa s svojim fordom focusom trčil v steber, na katerega so pritrjene razvrščevalne prometne table. Sledilo je silovito trčenje, ki je bilo za nesrečno Živo usodno.

Ni se opravičil

»Obtoženi je poskušal odgovornost za nesrečo prenesti na pleča pokojne. Izpovedbi njegovega sodelavca Saše Stojanovića, ki je obtoženemu pritrjeval v navedbah, da naj bi bila Živa kriva za nastalo nesrečo, ne gre verjeti, saj sta si v svojih izjavah prišla v nasprotje. Vozil je pod vplivom alkohola in sam rekel, da je v nekem trenutku odmaknil pogled in se obrnil k njej na zadnjo klop. Skozi celoten proces ni izkoristil priložnosti, da bi se javno opravičil mami pokojne. Ker ni olajševalnih okoliščin, predlagam, da se obtoženemu izreče zaporna kazen treh let in treh mesecev,« je bil odločen okrožni državni tožilec Simon Grahornik.

Povsem drugačnega mnenja je bil zagovornik obtoženega, mariborski odvetnik Jernej Kokalj, ki je želel rešiti varovanca: »Almir Musić ni kriv za prometno nesrečo. Čutil se je sposobnega za vožnjo. Če ga Živa Babič ne bi prijela za roko, se nesreča ne bi zgodila. Ni zapeljal s ceste zaradi svoje napake ali svojih psihofizičnih sposobnosti, ampak zaradi nje. To možnost dopušča tudi izvedenec prometne stroke Željko Leskovšek, ki je dejal, da bi se lahko primerilo, da je kdo posegel v vožnjo.« Zatem je razložil še, da se zdravstveno stanje Almirja Musića po nesreči rapidno slabša, da je vedno bolj nemiren, ima somatske motnje in da je že komisija za ocenjevanje zmožnosti za delo naznanila, da je bolj ali manj nesposoben.

Odvetnik ni mogel niti mimo premoženjskega stanja obtoženega nogometaša. Ker je vozil pod vplivom alkohola, je zavarovalnica zoper njega vložila regresni zahtevek za povračilo izplačane odškodnine. »Zaradi tega mu rubijo vse dohodke, ki jih prejema,« je sklenil Kokalj. Da vendarle ni brezčuten in da dogodek obžaluje, je obtoženi Musić v svoji zaključni besedi vendarle pokazal: »Žal mi je. Obžalujem, da je Živa umrla. Žal mi je, da sem jo tragičnega dne klical, saj če tega ne bi naredil, bi bila verjetno še danes živa in jaz ne bi bil invalid.«

Mati zahteva odškodnino

Sodnica Andreja Lukeš se je kratek čas posvetovala s sodnicama porotnicama in nato razglasila sodbo: dve leti in dva meseca zapora. Pri tem je poudarila, da je bilo prelaganje krivde na pokojno le spodletel poskus obrambe. Posebej je omenila še, da je bila vrednost alkohola v krvi voznika Almirja Musića verjetno tisti dan še precej višja od izmerjene od 1,32 do 1,52 grama alkohola na kilogram krvi.

»Izvedenec Mladen Vrabič je namreč izpovedal, da je bila analizirana razredčena kri. Tako da je pravo vrednost sploh nemogoče izračunati,« je dejala sodnica Andreja Lukeš. Zraven zaporne kazni pa je obtoženega oprostila plačila stroškov postopka, mamo pokojne Žive Babič, Marjetko Lunežnik, pa je z zahtevkom v višini 10.000 evrov napotila na pot pravde. 
Poleg časa, ki ga bo Almir Musić preživel v zaporu, bo za dve leti ostal brez vozniškega dovoljenja, a bo čas kazni začel trajati šele po prenehanju zaporne kazni.

Zaporna kazen za Almirja Musića bi bila verjetno še veliko višja, če ga tik pred razglasitvijo sodbe ne bi nekoliko razbremenil Mladen Vrabič. Izvedenec je dobil od sodišča nalogo, da razišče, ali so sledi psihoaktivnih sredstev, ki so jih pri analizi krvi našli v organizmu obtoženega, v njegovo telo prišle pred nesrečo ali po njej. »Psihoaktivne snovi so bile v organizem vnesene po nesreči, alkohol pred njo,« je bil jasen Vrabič in s tem tožilca Grahornika spravil do tega, da je iz obtožnice izbrisal, da naj bi Musić vozil tudi pod vplivom psihoaktivnih snovi. Podobne snovi, katerih sledi so po nesreči našli v telesu obtoženega Musića, se pogosto pojavljajo v ekstaziju.